Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi v kraju Jevlah so se po približno dveh urah končali. V Bakuju so pogovore označili za konstruktivne in pojasnili, da so se ti končali z dogovorom, da se strani kmalu znova sestaneta.

Azerbajdžan naj bi ob tem zagotovil, da bo prebivalcem Gorskega Karabaha zagotovil hrano in humanitarno pomoč, pa tudi gorivo, ki naj bi ga v regiji še posebej potrebovali, navaja azerbajdžanska tiskovna agencija Azertac.

Fotografije, ki so jih posredovali azerbajdžanski državni mediji, so prikazovale delegacijo armenskih separatistov, ki sedi za mizo skupaj s pogajalci iz Bakuja. Delegacija iz Gorskega Karabaha je v Jevlah prispela v konvoju vozil, ki jih je spremljal avtomobil z rusko zastavo in registrskimi oznakami ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je po dogovoru o premirju v sredo oznanil, da so obnovili suverenost države nad Gorskim Karabahom, poroča BBC. Alijev je razglasil zmago nad enklavo in dejal, da je zaradi njegove "železne pesti" ideja o odcepitvi Karabaha del zgodovine.

Alijev je v televizijskem nagovoru dejal, da želi Azerbajdžan integrirati prebivalstvo Gorskega Karabaha in to pokrajino spremeniti v "raj". Obstaja pa resna skrb, kaj bi se lahko zgodilo tam živečim etničnim Armencem.

Armenski premier Pašinjan: Premirje se načeloma spoštuje

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes izjavil, da pot do miru z Azerbajdžanom ni lahka, vendar jo je treba nadaljevati. "Ta pot ni lahka, gre skozi notranje in zunanje pretrese, a ji moramo slediti," je dejal v televizijskem nagovoru.

"Dogovor o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu se načeloma spoštuje, zgodile so se posamezne kršitve, vendar so razmere stabilne," je še dejal Pašinjan in ocenil, da prebivalcem regije ne grozi neposredna nevarnost.

Armenski premier je ruske mirovne sile, ki so v regiji prisotne v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2020, tudi obtožil, da jim ni uspelo preprečiti azerbajdžanske ofenzive: "Če se je mirovnikom uspelo dogovoriti o prekinitvi ognja, zakaj se jim potem ni uspelo dogovoriti o preprečitvi napada na Gorski Karabah? Na to smo opozarjali. Zakaj niso opravili svojih mirovniških nalog?"

Erevan pripravljen evakuirati 40.000 družin

Armenske oblasti se ne pripravljajo na množično evakuacijo civilistov in poudarjajo, da je treba zagotoviti pravico etničnih Armencev, da na svojih domovih živijo varno in dostojanstveno. Armenija je sicer pripravljena sprejeti 40.000 družin, če bo to potrebno.

Azerbajdžan je že decembra zaprl edino cesto, ki Gorski Karabah povezuje z Armenijo. Kljub temu se je ob armensko-azerbajdžanski meji po poročanju Reutersa zbrala skupina Armencev, ki na območju čakajo sorodnike iz Gorskega Karabaha.

Kršitve premirja zaznala tudi Rusija

Pašinjan je sicer dejal, da je "na žalost prišlo do incidenta v bližini Stepanakerta". Tudi separatistične sile v Gorskem Karabahu so azerbajdžanske sile obtožile kršenja premirja, ki je med stranema začelo veljati v sredo.

Po navedbah separatistov so azerbajdžanske sile streljale nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta samooklicane republike Arcah, kot Armenci pravijo Gorskemu Karabahu. Obrambno ministrstvo v Bakuju je te navedbe sicer zavrnilo kot popolnoma napačne.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je od sklenitve dogovora o prekinitvi ognja zaznalo pet kršitev premirja, od tega dve v okrožju Šuša in tri v Mardakertu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Armenski veleposlanik pri ZN-u: Azerbajdžan izvaja zločin proti človečnosti

Armenski veleposlanik Andranik Hovhanišjan je medtem danes v govoru pred Svetom ZN-a za človekove pravice v Ženevi Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu.
"Civilisti v Gorskem Karabahu so ujeti in nimajo možnosti za evakuacijo, saj Azerbajdžan še naprej blokira edino življenjsko pot, ki regijo povezuje z Armenijo," je dejal in dodal, da to ni le "konfliktna situacija, ampak zločin proti človečnosti, ki ga je treba obravnavati kot takega".

Predstavnica Azerbajdžana Dilara Abdulajeva je v govoru pred istim organom poudarila, da je bila njena država "prisiljena sprejeti protiteroristične ukrepe". Ob tem je vztrajala, da so bile tarče azerbajdžanskih sil izključno "nezakonite vojaške formacije in utrdbe" v Gorskem Karabahu.

Putin pozval Alijeva, naj zagotovi varnost Armencev

Ruski predsednik Vladimir Putin je Alijeva danes pozval, naj zagotovi varnost Armencev v Gorskem Karabahu, je po telefonskem pogovoru med ruskim in azerbajdžanskim voditeljem sporočil Kremelj. Dodal je, da se je Alijev ob tem Putinu opravičil in izrazil sožalje zaradi smrti več pripadnikov ruskega mirovnega kontingenta med zadnjimi sovražnostmi.

Preiskava napada na ruske mirovne sile sicer še vedno poteka. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so bili vojaki tarča napada z osebnim orožjem, pri čemer ni pojasnilo, koliko vojakov je bilo ubitih. Ruska državna tiskovna agencija Tass je pred tem poročala, da Moskva odgovornost za incident pripisuje azerbajdžanskim silam.

Azerbajdžan je danes sporočil, da je med njihovo vojaško operacijo umrlo šest ruskih mirovnikov. Pet naj bi jih umrlo v sredo, ko so jih azerbajdžanske sile zamešale za armenske separatiste, en pripadnik pa je umrl, potem ko so nanj streljali separatisti.

Borrell poziva k odprtju koridorja Lačin

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je medtem sporočil, da EU pričakuje takojšnjo in popolno prekinitev sovražnosti v Gorskem Karabahu ter spoštovanje prekinitve ognja.

"EU poziva k nadaljevanju pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom o vseh odprtih vprašanjih, da bi sklenili mirovno pogodbo. Prav tako poziva Azerbajdžan, naj omogoči takojšen in neoviran humanitarni dostop do prebivalstva v stiski, tudi s popolnim ponovnim odprtjem koridorja Lačin v skladu z odredbama Meddržavnega sodišča iz februarja in julija 2023," je dejal Borrell.

Poudaril je, da morajo humanitarni delavci imeti možnost svobodnega delovanja in dodal, da so EU in članice pripravljene zagotoviti potrebno humanitarno pomoč, je sporočila Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).

EU se je pripravljena na prisilno razseljevanje odzvati z vojaškimi sredstvi

Opozoril je, da je Azerbajdžan odgovoren za zagotavljanje pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu, vključno z njihovo pravico, da živijo na svojih domovih brez ustrahovanja in diskriminacije. "EU se bo odločno odzval na prisilno razseljevanje civilnega prebivalstva z vojaškimi ali drugimi sredstvi," je dejal.

Obsodil je vojaško operacijo Azerbajdžana v Gorskem Karabahu in izrazil podporo suverenosti ter ozemeljski celovitosti Azerbajdžana in Armenije. "EU je pripravljen še naprej podpirati demokratično izvoljene armenske oblasti. Misija EU-ja v Armeniji pa bo še naprej opazovala varnostne razmere na armenski strani meje z Azerbajdžanom," je dodal.

Hitra predaja armenskih sil

Azerbajdžanske sile so v torek sprožile "protiteroristično" operacijo in zahtevale vdajo sil etničnih Armencev ter razpustitev njihovega "nezakonitega režima". Ker etnični Armenci niso imeli podpore sosednje Armenije, so se njihove sile hitro vdale.

Predstavniki Armenije so sporočili, da je bilo v operaciji ubitih najmanj 32 ljudi, vključno s sedmimi civilisti, 200 ljudi je ranjenih. Iz Gorskega Karabaha pa sporočajo, da je bilo ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 naj bi bilo ranjenih. BBC poudarja, da teh številk ni mogel preveriti.

V Gorskem Karabahu so številni prebivalci noč preživeli v kleteh. Predstavniki lokalnih oblasti so ljudi pozvali, naj ostanejo v zakloniščih in naj se ne odpravljajo na letališče v Kankendiju, ki mu etnični Armenci pravijo Stepanakert, ob oporišču ruskih mirovnih sil. Kljub pozivu se je tam zbrala množica ljudi.

Mancevič: Azerbajdžan je izkoristil priložnost

Poznavalec posovjetskega območja Denis Mancevič je v Odmevih dejal, da je Azerbajdžan "čakal na novo priložnost, da bo lahko nadaljeval tisto, kar mu ni uspelo v vojni leta 2020, ko je bilo doseženo premirje po posredovanju Rusije. In kot danes vidimo, je azerbajdžansko vodstvo pravilno ocenilo, da Rusija ne bo odigrala te vloge, ki bi jo pričakovala armenska stran, kajti Rusija je dolgo veljala za poroka stabilnosti in vsaj zagotavljanja osnovne varnosti Armeniji in tudi nekega premirja vsaj v Gorskem Karabahu."

Po njegovih besedah je "v zadnjih mesecih tudi mednarodna skupnost opozarjala, da je humanitarna kriza že tam in vidni elementi zločinov proti človečnosti, vendar ima mednarodna skupnost, kot kaže, druge prioritete in tudi zelo malo realnega vpliva na terenu".

Da se Rusija ni odločila, da bo v tem trenutku posegla v dogajanje, pa Mancevič pojasnjuje s tem, da si v kontekstu vojne v Ukrajini ne more privoščiti poslabšanja odnosov s Turčijo, ki je namreč "glavni vir oboroževanja za Azerbajdžan".

Drugi razlog pa je, da so se "armenske oblasti v zadnjem letu, intenzivneje pa v zadnjih mesecih, vedno bolj oddaljevale od Kremlja in je to zaušnica, pa tudi signal, kaj se zgodi v takem primeru".

Na vprašanje, kaj razvoj pomeni za prebivalce Gorskega Karabaha, je Mancevič spomnil na poročila, da so azerbajdžanske sile napadale tudi civilne objekte in da je umrlo veliko civilistov. Boji pa se, da prihaja naslednja, "bistveno hujša faza, in to je, da če ne bo nadzora nad prehodom oblasti, torej nad tem, kako bodo azerbajdžanske oblasti poskrbele za spoštovanje etnične manjšine, predvsem armenske, da se znajo zgoditi še hujši zločini".

Mancevič je dodal, da so politični signali v Azerbajdžanu predvsem za domačo javnost "izjemno agresivni, kajti azerbajdžanska javnost in tudi politika nikoli nista pozabili, kaj se je zgodilo z azerbajdžanskim prebivalstvom na tem ozemlju v vojaškem konfliktu konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let".

Mancevič je še poudaril, da ima izjemno pomembno vlogo tudi to, da je Azerbajdžan pomemben dobavitelj plina, zaradi česar mednarodni akterji "z Azerbajdžanom delajo v rokavicah". Azerbajdžan je za EU zdaj še pomembnejši, ker se Unija umika od Rusije kot osrednje dobaviteljice energentov. "In Azerbajdžan je tukaj poleg Norveške ključen dobavitelj. Številni plinovodi in naftovodi gredo tudi do Turčije, tako da tukaj ta naveza Azerbajdžan–Turčija igra tudi, svetovno gledano, izjemno pomembno vlogo," je še dejal Mancevič.

Desetletja v sporu

Azerbajdžan in Armenija, katere uradna vojska v zadnjih spopadih ni sodelovala, sta sicer že desetletja v sporu zaradi Gorskega Karabaha. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.

Šest tednov spopadov leta 2020 je zahtevalo približno 6500 življenj, nato sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev. Ruske mirovne sile so med tokratnimi spopadi organizirale evakuacijo prebivalcev z ogroženih območij.

Pozivi k odstopu armenskega premierja

Medtem so v Erevanu, glavnem mestu Armenije, izbruhnili spopadi med policijo in protestniki. Tisoče ljudi je namreč protestiralo proti vladnemu obravnavanju krize v Gorskem Karabahu, ki je sicer mednarodnopravno del Azerbajdžana, a večino prebivalstva sestavljajo etnični Armenci. Tam jih živi približno 120.000.

Armenski vladi se očita, da ni zaščitila etničnih Armencev v sosednji državi. Protestniki so pozivali k odstopu premierja Nikola Pašinjana, ki naj bi preveč popuščal v boju za Gorski Karabah.

Ob vladnem poslopju so bili policisti v protiizgredni opremi, nekateri protestniki so metali kamenje. Nekaj ljudi je bilo poškodovanih.