Kot je poudaril ob začetku konference notranjih ministrov držav članic EU-ja in držav Zahodnega Balkana na Dunaju, bo mogoče odpraviti leta 2015 uvedeni nadzor meja, šele ko bo zaščita zunanjih meja EU-ja dejansko delovala. "To je bil tudi pogoj za šengen ... preprosto ne more prezreti potrebe državljanov po varnosti in nadzoru," je še dejal.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je hkrati napovedal nadaljevanje pogovorov z državami Zahodnega Balkana o ureditvi centrov, kamor bi nastanili zavrnjene prosilce za azil. Za katere države gre, poimensko ni želel navesti. Poudaril je, da si "ne želi nobene razprave v javnosti, dokler ne bo jajce izleženo".

Med državami Zahodnega Balkana ideja o vzpostavitvi omenjenih centrov ni naletela na navdušenje. Tako so vlade Črne gore, BiH-a, Albanije in Makedonije že zavrnile predlog, ki sta ga podali Avstrija in Danska. V skladu s predlogom danske vlade naj bi zunaj EU-ja, na "ne posebno privlačnih" krajih vzpostavili centre za zavrnjene prosilce za azil.

Dostop do policijskih zbirk
Na konferenci se je več držav Jugovzhodne Evrope - Albanija, Makedonija, Moldavija, Črna Gora in Srbija - pridružilo prümski pogodbi, ki vsem članicam omogoča neposreden dostop do policijskih zbirk in zbirk organov pregona, kot so zbirke DNK in prstnih odtisov.

"To je mejnik v boju proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju ljudi, pa tudi terorizmu in ekstremizmu," je o podpisu pogodbe ministrov omenjenih držav dejal Kickl, ki je že pred tem ocenil, da bi s tem ogromno prispevali k ohranitvi varnosti tako na Zahodnem Balkanu kot tudi v EU-ju.

Prümsko pogodbo so 27. maja 2005 sklenile Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija in Španija, pozneje pa so se ji pridružile še Italija, Finska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Švedska. Od leta 2007 dalje je del pravnega reda EU-ja in ureja čezmejno sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

Spoštovanje šengena
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ob tem vse države članice EU-ja, ki kljub šengenu uveljavljajo nadzor svojih meja, pozval, da ga kar najhitreje odpravijo in se vrnejo k običajnemu delovanju šengena, saj se nadzor zunanjih meja že izboljšuje. Kickl je v odzivu dejal, da se Avstrija v vseh točkah ne strinja z Evropsko komisijo.

Na šengenskem območju, v katerega je vključenih 22 držav članic EU-ja in še štiri države, na notranjih mejah ni pregleda potnih listov. Po povečanem prihodu prebežnikov leta 2015 in 2016 pa so Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska in Norveška, ki ni članica EU-ja, na svojih mejah začasno uvedle nadzor, in to utemeljile z varnostnimi težavami zaradi prihoda prebežnikov.

100.000 varuhov meja do leta 2020
Sicer pa je Evropska komisija začela niz podrobnih predstavitev predlogov, ki jih je v sredo v govoru o stanju EU-ja nanizal vodja komisije Jean-Claude Juncker. Prvi je predlog evropskega komisarja za migracije Avramopulosa, in sicer za vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020, ki po njegovem mnenju "popolnoma spoštuje suverenost in odgovornost članic EU-ja".

Razširitev pristojnosti Evropske mejne in obalne straže
Evropski mejni in obalni straži, naslednici oziroma nadgradnji agencije za zunanje meje Frontex, naj bi po predlogu razširili pristojnosti, še vedno pa bi bila v podporo članicam. Predlog predvideva, da ima agencija za mejno in obalno stražo lastno osebje in opremo, kot so plovila, letala in vozila ter da lahko njeni člani pod pristojnostjo in nadzorom članice, kjer so nastanjeni, izvajajo naloge, ki zahtevajo izvršne pristojnosti, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo. Prav tako bi lahko pomagala pri izvajanju postopkov vračanja prebežnikov v članicah, delovala pa bi lahko tudi zunaj meja EU-ja.

Krepitev evropske azilne agencije
Drugi predlog predvideva krepitev načrtovane evropske azilne agencije z ustreznim mandatom, orodji in finančnimi sredstvi, tako da bodo lahko pod nadzorom članice gostiteljice izvajali vse naloge, potrebne za sprejem in obravnavo prebežnikov. Vzpostavitev evropske azilne agencije predvideva predlog komisije iz leta 2016, ki še ni potrjen. Po njem naj bi obstoječi evropski azilni urad (EASO) preobrazili v pravo evropsko azilno agencijo z razširjenim mandatom, tako da bi lahko bolje pomagala članicam pri spoprijemanju z migracijskimi pritiski, tudi s hitro napotitvijo azilnih strokovnjakov.

Preostale pobude se nanašajo na ciljni pregled direktive o vračanju, da bi pospešili postopke vračanja, bolje preprečevali pobege in nezakonita sekundarna gibanja ob popolnem spoštovanju človekovih pravic, ter na krepitev zakonitih poti v Evropo. O teh novih pobudah bodo ta mesec na neuradnem srečanju v Salzburgu razpravljali voditelji članic EU-ja.