V taborišču je prostora za 2.000 ljudi, zdaj pa jih tam prebiva okoli 8.000, zaradi česar so nasilje in spolni napadi pogosti, poroča BBC.

Življenjski standard v taborišču je tako slab, da številne dobrodelne organizacije znotraj njega iz protesta ne želijo delovati. Na dan, ko je BBC tam snemal, so dva človeka zabodli v vrsti za hrano.

"Še posebej smo zaskrbljeni zaradi obžalovanja vredne neustreznosti sanitarij, pretepov med frustriranimi skupinami, vse več spolnih nadlegovanj in napadov ter naraščajoče potrebe po zdravstveni in psihosocialni oskrbi," je dejal tiskovni predstavnik UNHCR-ja Charlie Yaxley.

Yaxley je dejal, da se je grška vlada v preteklosti že večkrat zavezala k transferju ljudi v zaklonišča na celini, za kar je prejela tudi sredstva EU-ja. V ZN-ovi agenciji so Atene pozvali, naj pospešijo preselitev ljudi, ki so do tega upravičeni, na celino in naj tam povečajo kapacitete za namestitev prebežnikov.

Ob tem je UNHCR grške oblasti pozval tudi, naj hitro izboljšajo razmere v begunskih taboriščih na otokih in ponudijo alternativno namestitev za najranljivejše prebežnike.

Taborišče "na črno"
Taborišče Moria je bilo zamišljeno kot "center za sprejem in identifikacijo", ne pa begunsko taborišče, v katerem bi bili ljudi nastanjeni za daljše obdobje. Taborišče niti ne izpolnjuje meril za status uradnega taborišča.

Odvetniki, ki delujejo v taborišču, pravijo, da so nekateri ljudje tam že dve leti. Dobrodelna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) so BBC-ju medtem sporočili, da v Morii samomor poskusijo narediti že otroci, stari tudi le 10 let.

Travma na travmo
Taborišče smrdi po kanalizaciji, eno stranišče pa uporablja po 70 ljudi. Louise Roland-Gosselin iz MSF-ja je dejala, da je potrebno takojšnje ukrepanje. "Naši zdravniki in strokovnjaki pričakujejo, da bodo zdravili ljudi zaradi travm, ki so jih doživeli v državah izvora. Zdravijo pa jih zaradi travm, ki so se jim zgodile v Grčiji," je dejala.

UNHCR je še sporočil, da čeprav so avgusta na grško celino preselili 1.350 beguncev in prosilcev za azil, to ni zmanjšalo pritiska, saj je ta mesec v povprečju dnevno prispelo 114 ljudi, medtem ko jih je julija dnevno v povprečju prišlo 83. Več kot 70 odstotkov prispelih prebežnikov so družine iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Prisluhnite terenskemu podcastu Vala 202 o razmerah na Lezbosu, ki ga je januarja pripravil novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek.