Stoltenberg, ki je na čelu Nata od leta 2014, bo položaj zapustil oktobra, potem ko so mu mandat julija lani podaljšali še četrtič.

Stoltenbergov naslednik bo položaj vodenja čezatlantskega zavezništva prevzel v ključnem trenutku, zadolžen bo za vzdrževanje podpore članic Nata za drago obrambo Ukrajine pred invazijo Rusije, hkrati pa bo njegova naloga umirjati razmere pred vsakršnim stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko zavezništvo potegnilo v neposredno vojno z Moskvo.

"Predsednik Biden močno podpira kandidaturo premierja Rutteja za naslednjega generalnega sekretarja Nata," je dejal ameriški uradnik. "Premier Rutte globoko razume pomen zavezništva, je naravni vodja in komunikator, njegovo vodenje pa bi zavezništvu v tem kritičnem času dobro služilo." Rutte je nizozemski premier z najdaljšim stažem, julija je nepričakovano napovedal umik iz politike. Še vedno ostaja na funkciji premierja, ker koalicijska pogajanja po 22. novembra še niso privedla do novega premierja.

Tudi v Londonu so izrekli podporo Ruttejevi kandidaturi. Britansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je Rutte zelo spoštovan znotraj držav članic Nata in da ima tehtne obrambne in varnostne reference.

Visoki francoski uradnik je potrdil, da tudi Pariz podpira Rutteja, enako je danes sporočil tudi nemški kancler Olaf Scholz.

Omenjalo se je tudi imena Kaje Kallas, Krisjanica Karinsa ...

Diplomati pravijo, da je Rutte trenutno edini uradni kandidat za položaj. Estonska premierka Kaja Kallas in latvijski zunanji minister Krisjanis Karins sta prav tako pokazala zanimanje, vendar nista bila uradno predstavljena kot kandidata, pravijo diplomati. Danska premierka Mette Frederiksen, ki so jo nekateri tudi omenjali kot morebitno Stoltenbergovo naslednico, je to v četrtek zavrnila in dejala, da bi zavrnila službo, če bi ji jo ponudili.

Na delovanje naslednjega generalnega sekretarja Nata bo vplival tudi izid novembrskih ameriških volitev. Donald Trump, nekdanji ameriški predsednik in najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat, je pred kratkim znova postavil pod vprašaj svojo zavezanost obrambi Natovih zaveznic. Trump je bil na začetku februarja deležen ostrih kritik zahodnih uradnikov, ker je namigoval, da ne bo zaščitil držav, ki ne bodo izpolnile ciljev zavezništva glede izdatkov za obrambo, in bo celo spodbujal Rusijo, da jih napade.

Rutte, ki je že doslej veljal za favorita za najvišjo funkcijo v Natu, je v soboto dejal, da bi morala Evropa "nehati stokati, se pritoževati in nagajati" glede Trumpa in naj se raje osredotoči na to, kaj lahko naredi za Ukrajino. "Sodelovati moramo s tistim, ki je na plesišču," je Rutte dejal na Münchenski varnostni konferenci.

Pod Ruttejevim vodstvom so bili nizozemski izdatki za obrambo v letih fiskalnega varčevanja zmanjšani, od ruske invazije na Ukrajino pa je Nizozemska povečala porabo in ta je leta 2024 dosegla približno dva odstotka BDP-ja.

Za izvolitev potrebno soglasje

Za imenovanje na položaj generalnega sekretarja Nata mora kandidat dobiti podporo vseh 31 držav članic oz. nobena ne sme biti proti. 32. država članica bo postala Švedska. Reuters navaja dva diplomata, ki sta dejala, da ima Rutte trenutno podporo okoli 20 članic.