Biden je Zelenskemu znova zagotovil zavezanost Washingtona ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Kot je dejal, se bodo ZDA in njene partnerice hitro odzvale na morebitno novo agresijo Rusije na Ukrajino, so sporočili iz Bele hiše.

Voditelja sta se strinjala o pomenu nadaljevanja diplomacije in odvračanja v odziv na krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino. V diplomatskih prizadevanjih, da bi se izognili vojni, sta sicer v soboto po telefonu govorila tudi Biden in ruski predsednik Vladimir Putin, a v ZDA pogovor ni vlil optimizma.

Zelenski je sicer v soboto poudaril, da ameriška opozorila o skorajšnjem ruskem napadu na Ukrajino vzbujajo paniko in Ukrajincem ne pomagajo.

Visoki svetovalec Bele hiše za zunanjo politiko Jake Sullivan je danes za CNN na vprašanje glede opozoril Zelenskega pred ustvarjanjem prevelike panike odvrnil, da se je Washington odločil svoje analize deliti javno, da bi s tem preprečili Rusiji, da Ukrajino in svet preseneti.

Pripadniki Ovseja zapuščajo vzhod Ukrajine

ZDA so svoje člane Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) zaradi domnevne grožnje ruskega napada na Ukrajino začele umikati iz mesta Doneck na vzhodu Ukrajine, poroča Reuters.

Posebna opazovalna misija Ovseja je opravljala vlogo nadzornika nad dogajanjem v pokrajinah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Na območju že osem let trajajo spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki so zahtevali 14.000 življenj.

Reuters navaja neimenovane vire, da naj bi okoli 160 uslužbencev Ovseja evakuirale tudi Nizozemska, Slovaška, Kanada in Albanija. Združeno kraljestvo naj bi svoje pripadnike Ovseja premestilo z območij pod nadzorom separatistov na območja pod vladnim nadzorom.

Ovse združuje 57 držav iz Evrope, Azije in Severne Amerike, vključno z ZDA in Rusijo, z namenom spodbujanja dialoga in sodelovanja na področju varnostnih vprašanj.

Rusija: Dejavnost misije potrebna bolj kot še nikoli prej

Ovse se še ni odzval na navedbe o evakuacijah in premeščanjih pripadnikov. Rusija je medtem izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve nekaterih držav članic, da umaknejo svoje uslužbence te organizacije.

"Ovse je svoje članice obvestil o odločitvi več držav, da zaradi poslabšanja varnostnih razmer umaknejo svoje osebje posebne nadzorne misije Ovse v Ukrajini. To je za nas resno skrb vzbujajoče," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

"Vodstvo Ovseja pozivamo, naj odločno ustavi vse poskuse manipuliranja in provokacij. Prepričani smo, da je nadzorna dejavnost misije v popolnem skladu z njenim mandatom potrebna kot še nikoli prej," je še dodala Zaharova.

Ukrajina: Zračni prostor ostaja odprt, za družbe pol milijarde evrov

"Zračni prostor nad Ukrajino ostaja odprt, država pa si prizadeva preprečiti tveganja za letalske prevoznike," je ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo sporočilo po nujnem sestanku.

Sporočili so, da se "nekateri prevozniki spopadajo s težavami, povezanimi z nihanji na zavarovalniškem trgu", in dodali, da je "država pripravljena podpreti letalske prevoznike in jim zagotoviti dodatna finančna jamstva".

Ukrajinski premier Denis Šmigal je popoldne sporočil, da je vlada namenila 16,6 milijarde ukrajinskih grivn (522 milijonov evrov) za zagotovitev nadaljevanja poletov skozi ukrajinski zračni prostor.

Sredstva so bila "dodeljena za zagotavljanje varnosti letenja v Ukrajini za zavarovalnice in lizinške družbe", je zapisal Šmigal in dodal, da bo "ta odločitev stabilizirala razmere na trgu potniškega letalskega prometa in zagotovila vrnitev v Ukrajino naših državljanov, ki so trenutno v tujini".

Nizozemski letalski prevoznik KLM je v soboto postal prva večja letalska družba, ki je za nedoločen čas odpovedala lete v Ukrajino. Ukrajinski nizkocenovni letalski prevoznik SkyUp je danes sporočil, da je bilo njegovo letalo, ki je letelo iz Portugalske v Kijev, prisiljeno pristati v Moldaviji, ker je irska družba, pri kateri je najel letalo, preklicala dovoljenje za prelet Ukrajine.

Tudi druge mednarodne letalske družbe bi lahko kmalu začele prepovedovati polete v Ukrajino zaradi vse večjih stroškov zavarovanja v okviru potovanj v to državo, menijo analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Julija 2014 je letalsko industrijo pretresla sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines, ki je med poletom iz Amsterdama v Kuala Lumpur prečkalo območje spopadov med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajini. Vseh 298 potnikov na letalu je umrlo.

Scholz: V primeru ruskega napada sledijo takojšnje sankcije

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem na predvečer svoje poti v Rusijo in Ukrajino sporočil, da spor med država predstavlja "zelo resno grožnjo miru v Evropi".

V primeru ruske invazije napoveduje takojšnje sankcije. "V primeru vojaške agresije na Ukrajino, ki bi ogrozila njeno ozemeljsko celovitost in suverenost, bodo sledile stroge sankcije, ki smo jih skrbno pripravili in jih lahko skupaj z našimi zavezniki v Natu in Evropi uvedemo takoj," je dejal Scholz.

"V obeh primerih je cilj ugotoviti, kako lahko zagotovimo mir v Evropi," je kancler komentiral obisk Kijeva in Moskve ter zagotovil, da bo Nemčija Ukrajini "tako kot v preteklosti še naprej izkazovala potrebno solidarnost".

Katero vojaško opremo bo Nemčija poslala v Ukrajino?

Nemška vlada je pred obiskom Scholza v Kijevu omenila tudi možnost okrepljene obrambne podpore Ukrajini. Pošiljke smrtonosnega orožja so sicer še vedno izključene.

Pred kratkim je nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht obljubila tudi, da bo Nemčija ukrajinski vojski poslala 5000 zaščitnih čelad. Seznam želja ukrajinskega veleposlaništva z dne 3. februarja ob tem vključuje tudi več vrst vojaške opreme, ki ne spada med smrtonosno orožje, kot so elektronski sistemi za sledenje, oprema za razminiranje, zaščitne obleke, radarske postaje in oprema za nočno opazovanje.

Scholz naj bi se med obiskom Kijeva dogovoril tudi za novo finančno pomoč, za katero je zaprosila Ukrajina.

Odprto ostaja tudi veleposlaništvo EU-ja

Po celodnevnih pogovorih je visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell zagotovil, da diplomatska predstavništva članic EU-ja ostajajo v Ukrajini, da pa bodo svoja dejanja usklajevala.

"Po potrebi glede na varnostne okoliščine prilagajamo prisotnost osebja in nasvete glede potovanj državljanom EU-ja," je sporočil Borrell.

Potrdil je nadaljnjo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter diplomatskim prizadevanjem za umiritev razmer. Hkrati je opozoril pred hudimi posledicami in odzivom v primeru vojaške agresije nad Ukrajino.

V ZDA in Evropi narašča bojazen pred ruskim napadom na Ukrajino, ki naj bi bila glede na opozorila Washingtona mogoča že v nekaj dneh.

Rusija navedbe zanika in ZDA obtožuje, da z opozarjanjem na rusko agresijo same povečujejo nevarnost vojne.

Države medtem pospešeno pozivajo svoje državljane v Ukrajini, naj jo zapustijo, obenem pa nekatere tudi krčijo svoje diplomatske dejavnosti v državi.

ZDA branijo svojo odločitev o umiku osebja z veleposlaništva v Kijevu

ZDA so v soboto sporočile, da bodo osebje na veleposlaništvu v Kijevu zmanjšale na najmanjše možno število, obenem pa ameriška vojska iz države umika vse svoje preostale vojake. To je približno 160 pripadnikov narodne garde, ki so bili tam z namenom urjenja ukrajinskih sil.

Sorodna novica Pet scenarijev, s katerimi bi se lahko izognili rusko-ukrajinskemu spopadu

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je branil odločitev ZDA, češ da jo opravičuje neposredna grožnja ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini. Z današnjim dnem so ustavili delovanje konzularnih služb na tem veleposlaništvu, nujne konzularne zadeve pa je mogoče urediti v Lvovu na zahodu Ukrajine. Kot je dejal Blinken, je tveganje vojaškega posredovanja "dovolj veliko, grožnja pa dovolj blizu", da je evakuacija osebja v tem trenutku "preudarna poteza", ki jo je treba storiti.

Ameriški odločitvi je že v soboto sledila Kanada, danes pa tudi Avstralija. Tako kot ZDA sta konzularne storitve preselili v Lvov, v bližino meje s Poljsko.