Ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila eno uro trajajoč telefonski pogovor, v katerem je Biden sporočil, da se bodo ZDA in zavezniki "odločno odzvali", če Rusija "nadalje" napade Ukrajino.

"Predsednik Biden je ponovil, da bi nadaljnja ruska invazija na Ukrajino povzročila veliko človeškega trpljenja in oslabila položaj Rusije," so po pogovoru sporočili iz Bele hiše.

Medtem ko so ZDA pripravljene na diplomacijo, je Washington "enako pripravljen tudi na druge scenarije", je dodala Bela hiša.

Ušakov: Razmere ustvarjajo scenarij za provokacijo ukrajinskih sil

Iz Kremlja so po pogovorih sporočili, da sta se Putin in Biden dogovorila za nadaljevanje dialoga. Moskva bo skrbno preučila ameriška stališča, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočil svetovalec v Kremlju Jurij Ušakov.

Kremelj sicer ne zna pojasniti, zakaj ZDA širijo napačne informacije, da želi Rusija napasti Ukrajino, je dejal Ušakov in opozoril, da trenutne razmere ustvarjajo scenarij, po katerem bi ukrajinske sile lahko sprožile provokacijo.

Obenem je Ušakov enourne telefonske pogovore med voditeljema označil za uravnotežene in dodal, da sta se "predsednika dogovorila za nadaljevanje stikov na vseh ravneh", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Biden naj bi zaveznike obvestil, da se je Putin odločil za napad

Po poročanju Guardiana je sicer Biden voditeljem zavezniških držav sporočil, da je Putin že sprejel odločitev o napadu. Glede na informacije, ki so jih ZDA pridobile iz diplomatskih virov, naj bi se napad zgodil v prihodnjih dneh.

Zahodni obveščevalci domnevajo, da naj bi bil cilj napada obkolitev Kijeva z zahtevo po spremembi oblasti. Kot razlog za napad pa naj bi Rusi navajali kemično orožje, ki da ga ima Ukrajina.

Sorodna novica MZZ: Slovenski državljani naj zapustijo Ukrajino. Janša podprl Ukrajino.

Morebitni napad naj bi se začel z letalskim in raketnim obstreljevanjem ter nadaljeval z obsežno kopensko operacijo.

Rusija očitke Zahoda vseskozi zavrača, češ da so to napačne informacije in zavajanje, da bi s tem odvrnil pozornost javnosti od svojih dejanj agresije. "Histerija Bele hiše je zgovornejša kot kadar koli prej. Anglosasi potrebujejo vojno. Za vsako ceno. Provokacije, dezinformacije in grožnje so najprimernejša metoda reševanja lastnih težav," je sporočila na Telegramu tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministra Marija Zaharova.

Slovenija izrazila podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine

Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja nameščanje ruskih enot na mejah Ukrajine, je na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša, ki je po telefonu govoril z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom in ob tem "izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in pravici vsake države, da izbira svoje zavezništvo".

Janša je na Twitterju še zapisal, da sta se s Šmigalom dogovorila za njegov obisk v Ukrajini do konca tega meseca. "S podporo Ukrajini EU in Nato ščitita ne le prijateljsko državo, ampak same temelje, na katerih sta zgrajeni obe zavezništvi," je dodal.

"Že sama grožnja uporabe sile s strani Kremlja povzroča veliko gospodarsko škodo Ukrajini in širše, zato je potrebna takojšnja deeskalacija," je še zapisal slovenski premier.

Zelenski zahteva trdne dokaze za ameriške trditve

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem opozoril, da ameriška opozorila o skorajšnjem ruskem napadu na Ukrajino vzbujajo paniko in Ukrajincem ne pomagajo. Zahteval je trdne dokaze za trditve o skorajšnji invaziji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kijev je po novih opozorilih ZDA o mogoči ruski invaziji na Ukrajino v prihodnjih dneh izrazil presenečenje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Če ima kdo kakršne koli dodatne informacije o invaziji, ki naj bi se zgodila 16. februarja, prosim obvestite ukrajinsko vlado," je dejal Zelenski, ki je obiskal policijske vaje v južni pokrajini Herson.

"Razumemo vsa tveganja. Razumemo, da tveganja obstajajo," je dejal in dodal: "Trenutno je v naši državi največji sovražnik ljudi panika. In vse te informacije samo povzročajo paniko in nam ne pomagajo."

V Kijevu je medtem potekal shod enotnosti več tisoč Ukrajincev, ki so se v koloni podali skozi središče Kijeva in vzklikali "Slava Ukrajini" ter nosili ukrajinske zastave in transparente z napisom "Ukrajinci se bodo uprli" in "Napadalci morajo umreti".

Lavrov ZDA obtoža netenja spora s propagandno kampanjo

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je po telefonu slišal z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Dejal mu je, da ZDA z zaveznicami ne upoštevajo ruskega varnostnega predloga za Ukrajino. ZDA je obtožil netenja spora v Ukrajini s "propagandno kampanjo" glede morebitne ruske agresije na ukrajinskih tleh. Blinken je Lavrovu dejal, da diplomatska pot k preprečitvi vojne v Ukrajini ostaja odprta, vendar mora Moskva zmanjšati pritisk in "začeti pogovore v dobri veri".

Kremelj po pogovoru Macron-Putin o "provokativnih špekulacijah"

Po telefonu je medtem s Putinom govoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je Moskvo v sklopu diplomatskih prizadevanj za umiritev krize obiskal na začetku tega tedna. Pogovor je po navedbah Kremlja trajal uro in 40 minut.

Putin in Macron "sta razpravljala o razmerah v zvezi s provokativnimi špekulacijami o domnevni ruski invaziji na Ukrajino, ki jih spremljajo obsežne dobave sodobne oborožitve v to državo", je zapisano v sporočilu za javnost Kremlja.

Kremelj tudi meni, da te obtožbe in ta vojaška sredstva ustvarjajo "predpogoje za morebitna agresivna dejanja ukrajinskih sil v Donbasu", dveh pokrajinah na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je Putina opozoril, da iskren dialog ni združljiv s stopnjevanjem napetosti. Francoski uradnik je za Reuters sicer povedal, da Putin med govorom ni z ničemer nakazal, da načrtuje invazijo.

Države pozivajo državljane k čimprejšnji zapustitvi Ukrajine

ZDA so ameriške državljane v Ukrajini pozvale, naj s komercialnimi poleti državo zapustijo čim prej, najpozneje v 48 urah. Bela hiša v primeru napada namreč v Ukrajino ne bo pošiljala vojakov, da bi jih rešili. "Če bi se ZDA in Rusija začele obstreljevati, bi to pomenilo svetovno vojno," je bil v petek jasen Biden.

K odhodu iz Ukrajine so svoje državljane poleg ZDA pozvale še: Nemčija, Italija, Španija, Japonska, Južna Koreja, Nizozemska, Norveška, Latvija, Estonija, Belgija, Izrael, Avstralija, Nova Zelandija in Združeno kraljestvo.

Tudi Rusija se je odločila, da bo "optimizirala" število svojega diplomatskega osebja v Ukrajini zaradi "provokacij" Kijeva in njegovih zaveznic, je dejala Marija Zaharova. Ob tem ni potrdila, ali to pomeni zmanjšanje njihovega števila, dejala je le, da bodo veleposlaništva in konzulati delovali še naprej.

Kijev izvaja evakuacijski načrt

Župan Kijeva Vitalij Kličko je že odobril evakuacijski načrt za Kijev, s katerim bi zaščitili kritične infrastrukturne objekte v primeru izrednega stanja. Dejal je, da so napori Ukrajine sicer usmerjeni "v preprečevanje mogočih provokacij in odvrnitev od vojaškega napada". Mesto tako svoj trud usmerja v zagotavljanje dodatnih zalog električne energije in rezerv goriva za obdobje desetih dni. Za celotno mesto so izdelali evakuacijski načrt za prebivalce.

ZDA umikajo 150 vojaških vaditeljev

Pentagon je sporočil, da ZDA iz Ukrajine zaradi vse večje nevarnosti invazije umikajo 150 vojaških vaditeljev s Floride, ki so sodelovali pri usposabljanju ukrajinskih sil.

Zračnemu napadu naj bi sledil še kopenski

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je dejal, da naj bi se morebitni ruski napad začel iz zraka, z letalskimi in raketnimi obstreljevanji, "med katerimi bi lahko ubili civiliste ne glede na njihovo narodnost, sledil bi kopenski napad".

Sorodna novica Zahod napoveduje "hitre sankcije", če Rusija napade Ukrajino

Sullivan je ob tem poudaril: "Za zdaj do nas sicer še ni prišla informacija o končni odločitvi za napad (…) Vendar pa – glede na to, kako je formiral svojo vojsko in kam jo je poslal, kot tudi na podlagi drugih znakov, ki smo jih zbrali s svojimi obveščevalci – nam je jasno, da obstaja zelo velika možnost, da se bo Rusija odločila za vojaško posredovanje. Obstaja razlog, da verjamemo, da bi se to lahko zgodilo zelo kmalu."

Novičarskemu portalu Politico pa so trije zaupni viri iz Washingtona, Londona in Ukrajine neuradno zaupali, da naj bi ameriške obveščevalne službe v svojih dokumentih operirale z datumom 16. februar, ko naj bi Rusija izvedla kopenski napad na ozemlju Ukrajine.

Napad še pred koncem olimpijskih iger?

Viceadmiral Nils Andreas Stensønes, vodja norveške obveščevalne službe, je dejal, da naj bi Rusija okoli ukrajinske meje nastanila že 150.000 vojakov in da je odločitev o napadu zdaj odvisna izključno od Vladimirja Putina. "Rusija ima dobre zmogljivosti za vojaški napad, to bi bilo lahko manjše posredovanje na vzhodu Ukrajine, manjši napadi po Ukrajini ali celovit napad na Ukrajino, pri čemer obstaja možnost, da bodo zasedli dele Ukrajine." Ob tem je dodal, da ne vedo, kateri dan bo dan napada, da pa obstaja zanesljiva možnost, "da se bo napad zgodil še pred koncem olimpijskih iger", te pa se bodo končale 20. februarja.

Rusija v Črnem morju začela nove manevre, ZDA na Poljsko pošiljajo vojake

Rusija pa je v Črnem morju danes začela nove vojaške vaje. "Več kot 30 ladij črnomorske flote je izplulo iz Sevastopola in Novorosijska v skladu z načrtom," so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.

"Namen vaje je obramba morske obale Krimskega polotoka in oporišč črnomorske flote, pa tudi objektov gospodarskega sektorja države (...) pred morebitnimi vojaškimi grožnjami," so dodali.

Že v četrtek je Rusija začela velike skupne vojaške vaje z Belorusijo, ki bodo trajale do 20. februarja in na katerih naj bi sodelovalo kar 30.000 ruskih vojakov.

ZDA so medtem sporočile, da na Poljsko pošiljajo dodatnih 3000 vojakov.