"Globoko smo zaskrbljeni zaradi dokazov, da Rusija načrtuje znatne agresivne premike proti Ukrajini, ki vključujejo tako prizadevanja za destabilizacijo države od znotraj kot velike vojaške operacije," je dejal Blinken po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato v Rigi.

Ob tem je izpostavil, da sicer ne vedo, ali je ruski predsednik Vladimir Putin odločen napasti Ukrajino, vedo pa, da vzpostavlja zmogljivosti, da to stori zelo hitro. V tem primeru so zaveznice po besedah Blinkna, ki se bo v četrtek na Švedskem sešel z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, odločene ostro ukrepati, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile, in s krepitvijo obrambe na vzhodnem boku zavezništva.

Nato je po Blinknovih navedbah pripravljen tudi še naprej podpirati Ukrajino, pri čemer pa tudi Kijev pozivajo k zadržanosti, saj je znana ruska igra – izzvati dejanja, ki so izgovor za poteze, ki so sicer načrtovane že prej.

Sorodna novica Nato grozi Rusiji z "visoko ceno", ta opozarja na Natove vojaške vaje

O kopičenju ruskih sil ob in v Ukrajini so zunanji ministri razpravljali že v torek, danes pa so se posebej pogovorili še z ukrajinskim in gruzijskim kolegom. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozval k pripravi svežnja odvračalnih ukrepov.

"Zaveznice bomo pozvali k vzpostavitvi svežnja ukrepov odvračanja skupaj z Ukrajino," je povedal Kuleba. Ta sveženj bi morale po njegovih besedah sestavljati jasna komunikacija v odnosih z Moskvo, priprava gospodarskih sankcij in okrepljena vojaška podpora Kijevu.

"Prepričani smo, da če združimo prizadevanja in delujemo usklajeno, lahko odvrnemo Putina od najslabšega mogočega scenarija, to je vojaške operacije," je še povedal Kuleba.

Nato pretresa "vse možnosti"

Zaveznice sicer pretresajo možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru vnovične uporabe sile proti Ukrajini, pri čemer so enotne glede cilja, da je treba Moskvo "odvrniti od nadaljnje agresije". Sprožile so tudi Natov mehanizem odzivanja na krize, ki naj bi zagotovil skupno oceno razmer in nabor možnosti ukrepanja.

Slovenski zunanji minister Anže Logar je na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj sprožitev tega mehanizma pomeni v praksi in o katerih sankcijah konkretno so govorili, odgovoril, da niso razpravljali o konkretnih podrobnostih in postopkih, temveč je šlo za strateško razpravo z jasnim sporočilom, da ne bodo oklevali s sankcijami, če bo Rusija prestopila meje dopustnosti.
Tudi Logar je po koncu zasedanja v Rigi izpostavil, da bi bila ta pot za Rusijo predraga in da je temeljni cilj Moskvo prisiliti k pogovorom, razumnejšemu pristopu in umiritvi razmer.

Ob tem je izpostavil jasno prepričanje Nata, da si ponovitve leta 2014 ne morejo privoščiti. Za ostro retoriko po Logarjevih besedah stoji dejanska politična volja. "Ne gre za prazno retoriko," je poudaril.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg sicer ves čas izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico.

Sicer pa Stoltenberg v odgovorih na vprašanja o možnosti novega napada vselej spomni, da je Rusija v preteklosti z nezakonito priključitvijo Krima leta 2014 in podporo separatistom v Donbasu pokazala, da je pripravljena in zmožna uporabiti silo proti Ukrajini.

Zelenski pozval k pogajanjem z Rusijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v parlamentu pozval k neposrednim pogajanjem z Rusijo o končanju osemletnih spopadov s proruskimi separatisti na vzhodu države.

"Moramo povedati resnico, da ne bomo mogli končati vojne brez neposrednih pogovorov z Rusijo," je dejal ukrajinski predsednik ob naraščajočih napetostih med državama.

"Bodimo iskreni, vojna v regiji Doneck traja že osem let. Osem let, odkar si je Rusija priključila Krim," je povedal Zelenski in dodal, da se ne boji neposrednega pogovora s Putinom.

Zelenski je vse politične sile v državi pozval, naj ostanejo enotne pred rusko agresijo in vrnejo svoja ozemlja pod nadzor Kijeva. "Borimo se za to, za ta ozemlja, z vsemi sredstvi, vsi skupaj. Vemo, da imamo najboljšo vojsko na svetu, in ta nas bo zaščitila," je nagovoril poslance.

ZDA so v zadnjih tednih večkrat opozorile, da bi Rusija lahko navedla izmišljeno provokacijo Ukrajine kot izgovor za začetek napada, kar je Kremelj označil za histerijo. Rusija za stopnjevanje napetosti krivi Zahod, ki Ukrajino oskrbuje s sodobnim orožjem, izvaja vojaške vaje v Črnem morju in območje ob ruski meji preletava z bombniki.

Moskva: Ukrajina kopiči enote na vzhodu

Medtem je Moskva sporočila, da je Ukrajina na vzhodu svojega ozemlja, kjer se bojuje s proruskimi separatisti, nakopičila več deset tisoč vojakov.

"Oborožene sile Ukrajine krepijo svojo vojaško moč, zbirajo težko opremo in osebje," je povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

"Po nekaterih poročilih je na območju spopadov že 125.000 ukrajinskih vojakov," je zatrdila in dejala, da to predstavlja polovico vseh ukrajinskih vojakov.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je medtem v torek povedalo, da je Rusija okoli Ukrajine zbrala 115.000 vojakov, in sicer na polotoku Krim, ki ga je Moskva priključila leta 2014, in v dveh vzhodnih regijah, ki ju nadzirajo separatisti.

Kijev in njegovi zahodni zavezniki že dolgo obtožujejo Rusijo, da pošilja vojake in orožje v podporo separatistom, kar Moskva zanika. Spopadi, ki so doslej zahtevali več kot 13.000 življenj, so se na začetku leta začeli stopnjevati, Rusija pa je spomladi na mejo z Ukrajino napotila okoli 100.000 vojakov. Čeprav je Moskva pozneje napovedala umik čet, je bil ta omejen, pravijo Ukrajina in ZDA