Skupina zgodovinarjev, arhitektov in drugih strokovnjakov, ki jo je angažirala regionalna vlada v Bruslju, predlaga tudi drugo možnost za kip: postavitev parka kipov na prostem, kjer bi skupaj z omenjenim kipom stali še drugi sporni spomeniki temačne kolonialne preteklosti Belgije. Oba predloga so predstavili v 256-stranskem poročilu o “dekolonializaciji" javnih prostorov v Bruslju, ki so ga oblasti v prestolnice naročile po razmahu protestov Black Lives Matter leta 2020, največjih protirasističnih protestov v zgodovini Bruslja. Osrednja točka protestnikov je postal prav konjeniški kip Léopolda II., ki stoji blizu kraljeve palače.

Sorodna novica Krvava kolonialna preteklost Belgije pometena pod preprogo

V Bruslju sicer stoji kar nekaj spomenikov in ulic, posvečenih kralju, ki je konec 19. stoletja zgradil v Afriki belgijski imperij. Léopold II., ki ga nekateri označujejo tudi za "belgijskega Hitlerja" in "kongovskega klavca", je med letoma 1885 in 1908 vodil Kongo kot svoj osebni fevd, kjer je na milijone ljudi umrlo zaradi brutalnega prisilnega dela, lakote in bolezni. Sam je misijo označeval za "civiliziranje barbarov".

Belgijska kolonialna zapuščina, vključno z nasiljem nad afriškim prebivalstvom, kraja naravnih virov in rasizem so “dokazana zgodovinska dejstva, ki pa jih Belgija ne priznava rada in v polni meri", navaja poročilo. Skupina ne priporoča rušenje vseh kipov, predlaga pa, da se vsak primer prouči ločeno. Nekatere spomenike bi tako lahko umaknili v muzeje ali park kipov, druge pa preimenovali ali postavili v kontekst s plaketami s pojasnili.

Kam s kipi?

“Dekolonializiran javni prostor ni prostor, v katerem se izbriše vse sledi kolonizacije, ni pa v njem prostora za materialne elemente, ki promovirajo asimetrični odnos med nekdanjim belim "civilizatorjem" in nekdanjo kolonizirano temnopolto osebo, pri čemer se ohranjata in še naprej širita rasistična ideologija in neenakost," navaja poročilo.

Sorodna novica Bomo z odstranitvijo kipov lahko odstranili tudi zgodovino?

Skupina tudi predlaga, da se veliki park Parc du Cinquantenaire, postavljen ob 50. obletnici belgijske države, ki so ga financirali z bogastvom, ki se je stekalo v državo iz trgovine s kongovskim kavčukovcem, prenovi, spomenik “belgijskim pionirjem" kolonij pa se preimenuje v "spomenik dekonstrukcije belgijske kolonialne propagande".

Strokovna skupina predlaga še spomenik žrtvam kolonizacije in muzej, v katerem bi se javnost lahko poučila o belgijski imperialni preteklosti.

Kot piše Guardian, se sicer mnogi prebivalci Bruslja niti ne zavedajo pomena nekaterih spomenikov iz kolonialnega obdobja ali ulic in cest, poimenovanih po glavnih akterjih kolonizacije. Ena takih je Cesta generala Jacquesa, poimenovana po Julesu Jacquesu, ki je organiziral brutalne kazenske kolonije za kongovske delavce, ki so se uprli mučnemu delu na belgijskih plantažah kavčukovca, a so ga pozneje, med prvo svetovno vojno, v Belgiji slavili kot narodnega junaka.