Sodišče je s tem ugodilo prošnji Assangeevih odvetnikov za predložitev zadeve najvišji sodni instanci v državi. Zdaj je to na potezi, da odloči, ali bo primer obravnavalo.

Višje sodišče je tako odobrilo prošnjo Assangeevih odvetnikov, da primer njegove izročitve ZDA predložijo vrhovnemu sodišču v povezavi s pravnimi vprašanji, ki so "splošnega javnega pomena" in bi jih omenjeno sodišče lahko obravnavalo.

Assangeeva zaročenka Stella Moris je odločitev sodišča označila za zmago, a hkrati opozorila, da "smo še daleč od tega, da bi dosegli pravico v tej zadevi, saj je Julian še vedno zaprt". "Vse dokler ta primer ne bo opuščen, dokler Julian ne bo izpuščen, Julian še naprej trpi," je pred poslopjem sodišča izjavila Stella Moris, ki ima z Assangeem dva majhna otroka.

ZDA želijo soditi Assangeu zaradi objave strogo tajnih vojaških dokumentov v letih 2010 in 2011, ki so razkrivali tudi zločine ameriške vojske v Iraku in Afganistanu. Objavljeni dokumenti so po poročanju BBC-ja razkrili, da je ameriška vojska v obeh državah ubila na stotine civilistov v neprijavljenih incidentih, drugi dokumenti pa so razkrili, da so iraške sile ubile 66.000 civilistov in da so mučile zapornike.

50-letnemu Avstralcu v primeru obsodbe grozi do 175 let zapora.

Britanska sodnica je januarja lani zavrnila ameriško zahtevo za njegovo izročitev, češ da zaradi razmer, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor.

Odvetniki ameriške vlade so se nato pritožili in uspeli. V pritožbi je Washington navajal, da sodnica ni dala dovolj teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.

Predstavnica Novinarjev brez meja v Londonu Rebecca Vincent je odločitev sodišča pozdravila. Primer Assangea ima posledice za svobodo medijev povsod po svetu in zasluži si, da se obravnava pred vrhovnim sodiščem, je dejala. Ameriško vlado je znova pozvala, naj umakne tožbo proti Assangeu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Assange je v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Predtem je bil sedem let prisiljen preživeti na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili.