Hrvaška demokratična skupnost (Hrvatska demokratska zajednica – HDZ) je na volitvah kljub slabšim javnomnenjskim napovedim prejela 61 mandatov, kar pa vseeno ni bilo dovolj za sestavo vlade le z manjšinskimi poslanci, kot ji je to uspelo v prejšnjem mandatu. Novi-stari premier Andrej Plenković je tako moral roko podati Domovinskemu gibanju (Domovinski pokret – DP), skrajno desni stranki, v kateri je tudi nekaj 'prebežnikov' iz HDZ-ja.

"Bilo je očitno, da bo naslednja koalicija sklenjena pod Plenkovićevimi pogoji ali da bo sklepanje koalicije razvlekel po evropskih volitvah," je za MMC povedal hrvaški politični komentator Mate Mijić. Usoda vladne koalicije tako sloni tudi na Plenkovićevih osebnih ambicijah in izidih volitev v Evropski parlament, ki so še posebej pomembne za njegovo nadaljnjo politično kariero na ravni Evropske unije. Plenković je namreč nosilec HDZ-jeve liste na evropskih volitvah, na več tujih portalih pa se omenja tudi med možnimi kandidati za visoka mesta v novi sestavi Evropske komisije.

Plenković je prejšnji teden predsedniku Zoranu Milanoviću predal 78 podpisov poslancev, s čimer je dokazal, da uživa zaupanje večine poslancev v 151-članskem saboru. Podpise je prispevalo 61 poslancev HDZ-ja, 12 izmed 13 poslancev DP-ja, Vesna Vučemilović, nekdanja članica DP-ja in sestra ustanovitelja DP-ja Miroslava Škora, ter štirje predstavniki narodnih manjšin od osmih.

Nekateri kritiki so opozarjali, da Domovinsko gibanje zaradi svojih stališč ne bi smelo imeti mesta v vladi, vendar je Plenkoviću uspelo umiriti nacionalistične težnje svoje nove koalicijske partnerice, a s tem ogrozil tako njo kot novo vlado.

"Domovinski duh na prvem mestu"

Domovinsko gibanje je predvolilno kampanjo začelo s precej tradicionalnimi temami evropskih konservativnih strank, kot so demografske težave, migracije in ohranjanje krščanskih vrednot ter hrvaške identitete. Svojo kampanjo so usmerili predvsem k podeželskemu prebivalstvu. Del stranke DP so tudi odpadniki iz HDZ-ja, ki so do Plenkovića gojili zamere. DP je Plenkovića tako v predvolilnem obdobju oklical za narodnega izdajalca in nosilca korupcije na Hrvaškem.

Pred vstopom v vlado je bil DP v precepu; različno mnenje glede vstopa v koalicijo sta imela tudi predsednik stranke Ivan Penava in podpredsednik Mario Radić, je poročal hrvaški portal Telegram. Drugi je bil koaliciji bolj naklonjen, Penava pa se je bal, da bi s tem stranka izgubila verodostojnost, sam pa bi izgubil oblast v stranki in dolgoročno tudi v Vukovarju, kjer je župan.

V koalicijo brez srbske manjšine

Največja ovira HDZ-ja pri oblikovanju koalicije z Domovinskim gibanjem je predstavljala srbska manjšina oziroma Samostojna demokratična srbska stranka (SDSS), ki je podprla prvo Plenkovićevo vlado in bila tudi del prejšnje vlade. Penava je vztrajal, da srbska manjšina ne more biti del vlade. To je bila tudi edina točka, pri kateri je Plenković popustil.

"HDZ in Plenković sta uresničila vse svoje interese, svojemu novemu koalicijskemu partnerju sta prepustila nekaj pomembnih ministrstev (kmetijskega in energetskega), vedoč, da jih zaradi interesov določenih tajkunov, ki so z njimi povezani, ne morejo kar tako zavrniti," je dejal Mijić.

Domovinsko gibanje je stopilo tudi na vrh demografskega ministrstva, vendar je Mijić opozoril, da je pri tem Plenković svojega koalicijskega partnerja ideološko razorožil. "Ministrstvu za demografijo so odvzeli vse pristojnosti ukvarjanja s politikami o mladih, z migracijskimi politikami in podobno, tako da se bo to ministrstvo ukvarjalo le z nekakšnimi socialnimi ukrepi, za katere pa bodo spet potrebovali odobritev ministrstva za finance," je dejal.

Koalicijski partner brez moči

Z vstopom v vlado DP-ju tako ni uspelo izpolniti temeljnih poudarkov svoje tradicionalno konservativne predvolilne kampanje, prav tako ta stranka ni dobila vodenja "nobenega v pravem pomenu besede 'ideološkega' ministrstva'", je razložil Mijić in dodal, da so tudi ministrstvu za gospodarstvo odvzeli upravljanje varovanja okolja, ki se izvaja na ravni Evropske unije. "V tej vladi ne bodo mogli izvajati absolutno ničesar ideološkega, kar bi se pričakovalo od desne konservativne izbire," je dejal Mijić.

Sklepanje koalicije je bilo kočljivo tudi zato, ker je precej članov DP-ja, med njimi tudi predsednik, nekdanjih članov HDZ-ja, ki so iz stranke izstopili, saj jim tam ni uspelo izpolniti svojih političnih ambicij. "Plenković je bil takrat srečen, ker se jih je rešil, zdaj pa so se vrnili kot koalicijski partner, s tem, da je jasno, da nihče od njih ni dovolj izkušen, da bi vodil državno politiko," je poudaril Mijić.

Prav tako je vprašljivo, koliko podpore ima DP med HDZ-jevimi ministri, je še opozoril Mijić, saj ti že zdaj v javnosti pokroviteljsko omalovažujejo kolege iz DP-ja. "Odnos med koalicijskimi partnerji tako ne temelji na prijateljstvu, ampak na minimalnem zaupanju, tako da ne vem, kako se bodo v tej vlogi znašli ali imeli veliko podporo v vladi," je še poudaril Mijić.

Plenković je vedel, je še razložil sogovornik, da bi, če bi izbral SDSS pred Domovinskim gibanjem, DP izpadel kot stranka, ki ne zna sklepati kompromisov. Domovinskemu gibanju tako ni preostalo drugega, kot da sprejme Plenkovićevo ponudbo, je dejal Mijić in dodal, da Plenkovićev odnos do DP-ja zgovorno nakazuje tudi to, da je koalicijski dogovor tajen.

Protikorupcijska kampanja ni bila dovolj

Koalicija glavne opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem na čelu je svojo predvolilno kampanjo gradila na izrednem stanju v državi in na boju proti korupciji, vendar to povprečnemu volivcu ni zadostovalo. SDP s partnerji je tudi zamudil priložnost, da bi kampanjo gradili na socialnih temah, kot so inflacija in slabšanje življenjskih razmer, je dejal Mijić. "Oni bi se kot nekakšna socialna opcija na volitvah morali ukvarjati s temi temami, vendar so se posvečali le Plenkoviću."

Vstop Milanovića v kampanjo je strankam v protivladni koaliciji prekrižal načrte, vendar sta večji stranki koalicije Most in Zmoremo! pokazali določeno odpornost. Most je bil v protikorupcijski kampanji najdejavnejši, saj je razkril daleč največ afer, vendar jim je Milanović kot najdominantnejši igralec na političnem parketu to pobudo prevzel. Rezultat Mostove koalicije z 11 mandati ter Zmoremo! z 10 je pokazal, da sta relativno novi stranki kljub velikim spremembam, ki jih je prinesel vstop Milanovića v kampanjo, dokazali, da imata stabilno volilno telo, je ocenil hrvaški komentator.

Poraženec volitev, ki ni kandidiral

Hrvaški predsednik Milanović je zaradi svoje stranke in želje, da strmoglavi Plenkovića, sebe zelo izpostavil, je dejal Mijić. "Resda je pretrpel udarec, vendar je Milanović v tem smislu kot mačka z devetimi življenji. Doslej je bil že v mnogih problematičnih položajih, a se je iz njih izvlekel bolj ali manj brez praske," je dodal Mijić, ki meni, da se bo Milanovićeva podpora čez nekaj mesecev lahko popravila, vendar ni jasno, kako jo bo izkoristil.

Postavlja se tudi vprašanje, ali bo Milanović kandidiral na naslednjih predsedniških volitvah in s kakšnim pristopom se bo lotil kampanje, glede na to, da je poraženec volitev, na katerih ni niti smel kandidirati, saj mu je to prepovedalo ustavno sodišče. Njegova kampanja je z ene strani SDP-ju in njegovi koaliciji pomagala, je poudaril Mijić, vendar je po drugi strani pokazala, da brez Milanovića in njegovega poriva stojijo zelo slabo, kar bo posebej težavno na evropskih volitvah.

Absolutni zmagovalec volitev

Predvolilne javnomnenjske ankete so HDZ-ju napovedovale slabši izid, kar je takrat sprožalo dvome o sestavi nove koalicije. "HDZ-ju je zdaj uspelo zacementirati svojo podporo, s čimer je dokazal, da je najresnejša politična stranka," je dejal Mijić.

Glavni uspehi HDZ-ja so povezani z dobrimi makroekonomskimi razmerami in z izpolnitvijo zunanjepolitičnih ciljev, kot so vstop v evro- in schengensko območje. Uspešno so izpeljali tudi nekaj velikih infrastrukturnih projektov, tudi s pomočjo evropskih skladov, prav tako so uspešno črpali kohezijska sredstva.

Vendar pretekle vlade HDZ-ja kljub dobrim makroekonomskim kazalnikom niso uredile temeljnih gospodarskih težav, ki še čakajo Hrvaško. Tu je Mijić navedel predvsem prestrukturiranje hrvaškega gospodarstva, ki je zdaj zelo odvisno od turizma in občutljivo na krizne udarce.

Hrvaška je morala zaradi pomanjkanja delovne sile in izseljevanja mladih v le nekaj letih uvoziti 200.000 tujih delavcev, pri čemer v hrvaškem združenju delodajalcev pravijo, da bi to število lahko v naslednjih letih naraslo do pol milijona. "To so za državo, veliko kot Hrvaška, ogromne številke in tukaj se kaže možnost družbenih nemirov v prihodnosti, saj Hrvaška nima kapacitet, da bi integrirala toliko ljudi," je opozoril Mijić.

Uspešni infrastrukturni projekti so sloneli predvsem na dobrem izkoriščanju skladov EU-ja, ki pa jih bo z leti vse manj, je še dodal. V evroobmočju je imela Hrvaška februarja 2024 najvišjo letno stopnjo inflacije, ki je znašala 4,8 odstotka, v preteklih dveh letih so precej narasli življenjski stroški, ki pa jim ni sledilo povišanje plač in pokojnin. "Kazalniki BDP-ja so na papirju videti dobro, vendar Hrvati vse težje živijo, saj so se stroški povzpeli v nebo," je dejal sogovornik.

Utišan nacionalizem

Za zaupnico nove vlade je 17. maja glasovalo 79 od 141 navzočih poslancev, eden se je vzdržal, 61 jih je bilo proti. Razpravo o programu nove vlade so zaznamovala predvsem demografska in ideološka vprašanja, na opozorila, da bo koalicija z nacionalističnim Domovinskim gibanjem privedla do zmanjšanja človekovih pravic, pa je Plenković odgovarjal, da se to ne bo zgodilo.

Plenković je tako za nekaj časa ukrotil nacionalistične težnje koalicijskega partnerja, zato bi DP s ponovnim odpiranjem ideoloških tem lahko ogrozil svoj položaj v vladi – vendar pa je s tem tudi izigral svoje volivce.

"Videti je, da je del DP-jevih volivcev razočaran," je še dejal Mijić, "kar bi lahko stranko privedlo do tega, da bi se ponovno lotila nacionalističnih in ideoloških tem, da bi si povrnila zaupanje volivcev." Vendar jim Plenković tega ne bo dopustil, pravi Mijić, prav tako pa jim je s prerazporeditvijo ministrstev preprečil, da bi lahko prek njih peljali svojo nacionalistično politiko. "Na izbiro imajo izstop iz vlade, vendar nisem prepričan, da bi ministrske fotelje, ki so jih zasedli, z velikim navdušenjem tudi zapustili."

Nejasna usoda vlade

Plenković je tako absolutni zmagovalec parlamentarnih volitev in koalicijskih sklepanj, vendar nova vlada ne bo zelo trdoživa, je dejal Mijić. "Čeprav je dobro ukrotil DP, vendarle to ni koalicija, na katero bi bil ponosen in ki bi jo želel dolgoročno upravljati, če ostane na Hrvaškem," meni poznavalec hrvaške politike.

Prihodnja stabilnost vlade je po Mijićevem mnenju tako odvisna tudi od Plenkovićevih osebnih ambicij. Vlada se bo obdržala, dokler ne bo jasna Plenkovićeva usoda na evropski ravni, kar bo bolj jasno proti koncu leta. "Če Plenković ostane na Hrvaškem, ne vidim možnosti, da bi lahko z Domovinskim gibanjem vladal štiri leta," je dejal Mijić.

Pri tem bodo zelo pomembni tudi izidi volitev v Evropski parlament. "Če bo Domovinsko gibanje doseglo slab izid, bi jih to lahko spodbudilo, da se začnejo bolj intenzivno ukvarjati z ideološkimi vprašanji, kar pa bo Plenković, če ostane na Hrvaškem, težko toleriral, tako da bodo po mojem mnenju takrat nastopile spremembe," je pogovor končal Mijić.