Domovinsko gibanje (DP), ki bo v novem sklicu 151-članskega sabora imelo 14 poslancev, je predstavilo pogoje, pod katerimi je pripravljeno postati del naslednje vlade. Predsednik skrajno desne stranke Ivan Penava je sporočil, da so pripravljeni sodelovati z vsemi, razen z levo-zeleno stranko Zmoremo! in osrednjo stranko srbske manjšine SDSS, ki je osvojila tri mandate. Sporočil je tudi, da so pripravljeni na vse možnosti – sestavljanje vlade, mesto v opoziciji ali ponovitev volitev.

Glavni sekretar stranke Josip Dabro pa je že v ponedeljek za hrvaško televizijo Nova TV naštel pogoje, od katerih ne bodo odstopili. Med njimi so vlada brez Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), spoštovanje nadzora državne meje, ničelna toleranca do nezakonitih vstopov prebežnikov ter deratifikacija Istanbulske konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Pozivi k sestavljanju koalicije proti HDZ-ju

Domovinsko gibanje je sicer ideološko precej bližje HDZ-ju, s katerim so že začeli uradna koalicijska pogajanja. A nekateri vseeno upajo, da bi bili v DP-ju pripravljeni podpreti manjšinsko vlado levosredinske koalicije s SDP-jem na čelu, da bi tako z oblasti odnesli HDZ. HDZ in Domovinsko gibanje imata skupaj 75 mandatov, za sestavo vlade pa bo mandatar moral imeti podporo najmanj 76 poslancev sabora. Manjkajoči glas bi lahko dobili ob sodelovanju z manjšinami, ki imajo skupno osem mandatov. A kot je napovedal predsednik SDSS-a Milorad Pupovac, bodo manjšine v koalicijskih pogajanjih nastopale skupaj, kar bi lahko predstavljalo oviro za DP.

Levica po drugi strani prav tako ne želi podpreti vlade, v kateri bi bili desničarji, je dejala Sandra Benčić iz stranke Zmoremo. Zato pa vse stranke, tako leve kot desne, pozivajo k sestavljanju protihadezejevske parlamentarne večine, podprle pa bi levosredinsko manjšinsko vlado, je poročala dopisnica Radia Slovenija iz Zagreba Tanja Borčić Bernard.

HDZ si po mnenju strokovnjakov ne more dopustiti deratifikacije Istanbulske konvencije in vlade brez manjšin. Predsednik vlade in stranke HDZ Andrej Plenković je kljub temu prepričan, da mu bo uspelo zagotoviti večino v saboru.

Na nedavnih parlamentarnih volitvah je zmagovalna desnosredinska stranka HDZ dobila 61 poslanskih mandatov, levosredinska koalicija s Socialdemokratsko stranko (SDP) na čelu pa 42. Poleg HDZ-ja, SDP-ja in Domovinskega gibanja sta se v sabor uvrstila še konservativni Most z 11 poslanci in Zmoremo! z desetimi. Petodstotni parlamentarni prag so prestopili še Istrski demokratski zbor (IDS) in Neodvisna platforma Sever (NPS) predsednika medžimurske županije Matije Posavca s po dvema mandatoma ter Fokus z enim mandatom.

Plenković trdi, da želi še tretjič postati premier

Sredi zapletenih povolilnih pogajanj pa stranke vlagajo tudi liste za evropske volitve. Nosilec HDZ-jeve liste je kar predsednik stranke in premier Andrej Plenković, ki pa je kljub temu zagotovil, da namerava biti premier tudi v novi vladi in da ne odhaja v Bruselj.

"Moj namen je biti hrvaški premier v tretjem mandatu, osebno pa sem nosilec liste na volitvah za Evropski parlament, da bi poudarili, kako pomembna so za nas evropska vprašanja," je sporočil Plenković na družbenem omrežju Facebook. Dodal je, da je lista HDZ-ja zmagovalna lista tistih, ki resnično delajo za Hrvaško v Evropski uniji, da bi bila njihova država še močnejša.

Nemški časopis Bild sicer Plenkovića omenja kot možnega predsednika Evropske komisije, saj naj bi Ursula von der Leyen izgubljala podporo Evropske ljudske stranke (EPP) za novi mandat na čelu Evropske komisije, kot njena možna zamenjava pa se omenjata Plenković in grški premier Kiriakos Micotakis. Oba naj bi po pisanju Bilda tudi že izkazala interes za kandidaturo. A Plenković je dejal, da gre za "konstrukcijo Bilda".