Danska se je odločila za obsežno reformo svojega sistema zaporov, za katero bo predvidoma namenila 538 milijonov evrov. Ena od "novih pobud" v okviru te reforme je tudi plačilo Kosovu, da sprejme 300 zapornikov iz Danske.

To je ukrep, ki zadeva zgolj tuje zapornike, le-ti pa bodo po prestani kazni izgnani iz Danske. Pred objavo novice je pošiljanje zapornikov v balkansko državo podprlo več političnih strank celotnega političnega spektra.

Število zapornikov na Danskem se je od leta 2015 povečalo za 19 odstotkov in je na začetku letošnjega leta doseglo več kot 4000, kar po uradnih statistikah presega 100-odstotne zmogljivosti. Do leta 2025 naj bi v zaporih primanjkovalo že okoli tisoč mest.

V istem obdobju se je število paznikov v tej skandinavski državi s 5,8 milijona prebivalci – ki je znana po t. i. odprtih zaporih za zapornike z manj kot petletnimi zapornimi kaznimi, v teh zaporih pa med drugim nosijo lastna oblačila, si sami kuhajo in sprejemajo več obiskov – zmanjšalo za 18 odstotkov.

Prvi korak v dolgi, težki bitki

Pravosodni minister Nick Haekkerup je financiranje reforme v sredo označil za zgodovinsko, a obenem je to šele prvi korak v "dolgi, težki bitki" za vnovično uravnoteženost danskih zaporov.

V okviru reforme bodo, kot je zatrdil, kapacitete zaporov do leta 2025 povečali za 326 mest in obenem izboljšali delovne razmere za zaposlene v zaporih. Poleg tega bodo zgradili nov visoko varovan zapor za najhujše zločince.

Na Kosovu je bilo leta 2020 po poročilu o zaporih Univerze v Londonu 1642 zapornikov, kar je 97 odstotkov kapacitet kosovskih zaporov. V preteklosti sta Norveška in Belgija najeli zaporniške celice na Nizozemskem.