"Sežigi so zelo žaljiva in nepremišljena dejanja, ki jih je zagrešilo nekaj posameznikov. Ti posamezniki ne predstavljajo vrednot, na katerih temelji danska družba," je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in napovedal, da bo vlada preučila možnost posredovanja v posebnih okoliščinah, ko gre na primer za žalitve druge države, kulture ali vere in ko bi to lahko imelo pomembne negativne posledice za Dansko, še posebej za njeno varnost.

V zadnjih tednih sta se Danska in Švedska znašli v središču pozornosti zaradi protiislamskih shodov, na katerih se je sežigalo ali kako drugače skrunilo Koran, kar je pripeljalo do številnih protestov v islamskih državah.

V obeh državah so obsodili skrunitve islamske svete knjige, a ob tem pojasnili, da teh dejanj ne morejo preprečiti, saj jih dovoljujejo pravila svobode govora in izražanja.

Kot je še dejal Rasmussen, mora biti kakršen koli ukrep sprejet "seveda v okviru ustavno zaščitene svobode izražanja in na način, ki ne spremeni dejstva, da ima svoboda izražanja na Danskem zelo širok razpon".

Fidan: Podla dejanja pod krinko svobode izražanja

Tudi na Švedskem razmišljajo, kako bi v prihodnje preprečili sežiganje svetih knjig, zaradi česar vlada v Stockholmu pretresa možnost spremembe zakona o javnem redu in miru, da bi policiji dala večja pooblastila za ustavitev protestov, ki ogrožajo varnost države.

"Navsezadnje gre za obrambo naše svobodne in odprte družbe, naše demokracije in pravice naših državljanov do svobode in varnosti," je dejal švedski premier Ulf Kristersson, ki se je o tem v nedeljo pogovarjal z dansko premierko Mette Frederiksen, s katero sta se strinjala, da gre za nevarno situacijo.

K sprejetju konkretnih ukrepov, s katerimi bi preprečili sežiganje Korana, je Švedsko pozval turški zunanji minister Hakan Fidan in v telefonskem klicu svojemu švedskemu kolegu Tobiasu Billstromu dejal, da je nadaljevanje takšnih "podlih dejanj" pod krinko svobode izražanja nesprejemljivo.

Billstrom in Fidan sta po telefonu govorila tudi o članstvu Švedske v zvezi Nato, ki ga je Turčija dolgo blokirala, a nato na julijskem vrhu napovedala, da bo blokado umaknila in ratificirala švedsko pristopno pogodbo.