Dejal je, da s to misijo Evropa dokazuje Ukrajini, da jo bo podpirala, medtem ko se brani pred Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Novinarjem in novinarkam je tudi povedal, da je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu že aprila obljubil, da bo EU organiziral usposabljanje ukrajinskih vojakov.

Misija bo evropske davkoplačevalce stala 100 milijonov evrov, je dejal Borrell in dodal, da bodo v njej sodelovali tudi britanski in kanadski inštruktorji, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Zunanji ministri članic EU-ja so misijo urjenja uradno začeli 14. novembra. V okviru misije, ki so jo ministri potrdili sredi oktobra in bo predvidoma trajala dve leti, nameravajo izuriti do 15.000 ukrajinskih vojakov. Urjenje poteka v več državah članicah.

Milanović proti urjenju na Hrvaškem

Med njimi pa ni Hrvaške, saj temu nasprotuje hrvaški predsednik Zoran Milanović. Ta je konec novembra tako zavrnil dopis, v katerem je hrvaški obrambni minister Mario Banožić prosil za njegovo soglasje za urjenje ukrajinskih vojakov na Hrvaškem.

Milanović je med drugim sporočil, da je dopis zavrnil, ker ga je poslal obrambni minister, ki ga za to ne pooblaščata ne ustava ne zakon o obrambi.

Kot drugi razlog je navedel, da dopis ne navaja dejavnosti, ki bi jih pripadniki hrvaške vojske opravljali v tujini, niti dejavnosti, ki bi jih ukrajinski vojaki izvajali na območju Hrvaške.

V uradu predsednika so zapisali še, da dopis ne navaja pravne osnove, po kateri je potrjeno, da je Ukrajina po hrvaški ustavi njena država zaveznica, saj ni članica niti ene od zvez, ki jim pripada Hrvaška.

Slovenija bo sodelovala, a v tujini

Slovenski premier je medtem konec novembra dejal, da bo Slovenija sodelovala v programu vojaškega urjenja ukrajinskih sil, a da se bo to dogajalo zunaj Slovenije.

Sredi novembra je državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec dejal, da bo Slovenija v evropski misiji urjenja ukrajinskih vojakov sodelovala z nekaj desetimi inštruktorji, ki bodo predvidoma delovali v Nemčiji.

Slovenija, ki je Ukrajini do zdaj že pomagala z orožjem, predvsem oklepniki, razmišlja tudi o tem, kako bi lahko pomagala pri obnovi raketirane infrastrukture.

Slovenija naj bi na svojem ozemlju pomagala pri oskrbi ranjencev, tudi civilnih.