"Predlog gre v smer, da bi ministrstvo za obrambo zagotovilo pripadnike Slovenske vojske, specialiste z določenih področij, in sicer predvsem v okviru dela misije, ki se bo izvajal pod nemškim poveljstvom," je povedal Črnčec. Drugo poveljstvo, namenjeno urjenju na brigadni ravni, bo na Poljskem.

Po besedah državnega sekretarja pripadnik Slovenske vojske (SV) že sodeluje pri načrtovanju misije v Bruslju in bo tudi vključen v določanje tega, kje bo Slovenija sodelovala.

Obrambno ministrstvo tako v okviru načrtovanja misije že ugotavlja, kako bi lahko Slovenija sodelovala in kakšna so specialistična znanja pripadnikov SV. Strokovnjake za katera področja bo poslala Slovenija, pa bo odvisno tudi od potreb ukrajinske vojske.

Pri urjenju ukrajinskih vojakov bi lahko po navedbah državnega sekretarja sodelovalo do nekaj deset pripadnikov Slovenske vojske.

Ministrstvo za obrambo bo predlog, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, pripravilo za obravnavo na vladi, ki ga bo nato poslala tudi na pristojni odbor državnega zbora. Dokončno odločitev o sodelovanju v misiji pa bo sprejela vlada.

"Računam, da bo postopek končan v nekaj tednih oziroma mesecih, potem pa je možnost, da se dokaj hitro napoti pripadnike v Nemčijo," je povedal Črnčec.

Članice Unije so evropsko misijo urjenja uradno zagnale na dvodnevnem zasedanju Sveta EU-ja za zunanje zadeve, v okviru katerega so se v ponedeljek sestali zunanji ministri, danes pa še obrambni. V okviru misije, ki so jo potrdile sredi oktobra in bo predvidoma trajala dve leti, nameravajo izuriti do 15.000 ukrajinskih vojakov.

Operativni sedež je na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje v Bruslju, vodi pa jo francoski viceadmiral Herve Blejean. Ocenjeni skupni stroški misije znašajo 106,7 milijona evrov.