Ta poraba ustreza 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU-ja in bi njenim članicam omogočila mobilizacijo dodatnih približno 300.000 vojakov za obrambo pred Rusijo, je zapisano v študiji raziskovalnega inštituta Bruegel in Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel.

Študija poziva tudi k tesnejšemu usklajevanju in skupnim naročilom, pri čemer ugotavlja, da kljub finančnim sredstvom Evrope usklajevanje obrambe znotraj celine ostaja velik izziv med nacionalnimi oboroženimi silami.

Večina evropskih držav se je znašla pod vse večjim pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za dodatno okrepitev vojaških zmogljivosti, pri čemer je njegov obrambni minister Peter Hagseth prejšnji teden Evropo posvaril, naj ne obravnava Amerike kot "naivneža" in nanjo prelaga odgovornosti za lastno obrambo.

Favorit za novega nemškega kanclerja Friedrich Merz je v četrtek podvomil o prihodnjem članstvu ZDA v zvezi Nato, medtem ko je ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz vsem članicam severnoatlantskega zavezništva do junija postavil rok za popolno izpolnitev cilja obrambnih izdatkov v vrednosti dveh odstotkov BDP-ja.

Študija Bruegla in Kiela je predlagala povečanje evropskih obrambnih izdatkov s sedanjih dveh na do štiri odstotke BDP-ja letno. Polovico tega zneska bi lahko financirali s skupnim evropskim dolgom in ga uporabili za skupna javna naročila, preostanek pa bi lahko pokrili na nacionalni ravni, navajajo avtorji študije.

V študiji so ocenili, da je Rusija kljub velikim izgubam v vojni znatno povečala svoje vojaške zmogljivosti in mobilizirala približno 700.000 vojakov za vojskovanje v Ukrajini, hkrati pa znatno okrepila proizvodnjo tankov in oklepnih vozil.

Sorodna novica Ali bi morala Evropska unija imeti lastne oborožene sile?

"Samoobramba je dražja od kolektivne varnosti"

Ugotovitve študije kažejo, da bi Evropa za 50 dodatnih brigad potrebovala 1400 novih glavnih bojnih tankov in 2000 pehotnih bojnih vozil, kar presega trenutne zaloge vseh nemških, francoskih, italijanskih in britanskih kopenskih sil. Poleg tega bi morala Evropa vsako leto izdelati približno 2000 brezpilotnih letal dolgega dosega.

"Tudi če je znesek na začetku precejšen, je v ekonomskem smislu to obvladljivo glede na gospodarsko moč EU-ja, pri čemer dodatni stroški znašajo le okoli 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU-ja. To je veliko manj, kot je bilo treba nameniti za premagovanje krize med pandemijo covida na primer," je pojasnil soavtor študije Guntram Wolff.

"Rusija bi lahko imela vojaško moč za napad na države EU-ja v naslednjih treh do desetih letih. To moramo klasificirati kot resnično nevarnost. To je še en razlog, zakaj je v najboljšem interesu Evrope, da preprečimo rusko zmago v Ukrajini, ki bi lahko dodatno spodbudila rusko agresijo," pravi Wolff.

Glede na študijo ostaja eden največjih izzivov vojaško usklajevanje znotraj Evrope. Medtem ko ameriške oborožene sile delujejo kot enoten korpus, so evropske vojske razdeljene v 28 nacionalnih oboroženih sil. "Če se bo vsaka država poskušala braniti sama, bo to stalo več. Samoobramba je dražje od kolektivne varnosti. Tesnejše usklajevanje in skupna javna naročila so zato nujni," poudarja Wolff.

Vojaška varnost v senci socialne varnosti

Kot je zapisal John Letzing iz Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je varnost že dolgo prednostna naloga v Evropi, vendar ne vojaška varnost.

"Peščica evropskih voditeljev, ki je na začetku tega tedna v naglici sklicala sestanek v Parizu, da bi razpravljali obrambi, predstavlja države, ki zdaj namenjajo povprečno 1,9 odstotka gospodarske proizvodnje vojaškim izdatkom in več kot 25 odstotkov socialni zaščiti v obliki pokojnin, zdravstvene oskrbe in stanovanj," je spomnil na srečanje, ki ga je na temo evropske varnosti in vojne v Ukrajini v ponedeljek gostil francoski predsednik Emmanuel Macron.