V zadnjih mesecih se je število incidentov na podvodnih kablih v Baltskem morju precej povečalo. Foto: Pixabay
V zadnjih mesecih se je število incidentov na podvodnih kablih v Baltskem morju precej povečalo. Foto: Pixabay

Pripadniki švedske obalne straže in policije preiskujejo poškodbo kabla C-Lion1, ki povezuje Finsko in Nemčijo. Po navedbah policije bi bila lahko poškodbo kabla pod vodami švedske izključne ekonomske cone blizu otoka Gotland posledica sabotaže.

"Vsa poročila o morebitni škodi na infrastrukturi v Baltskem morju jemljemo zelo resno. Kot sem že dejal, jih je treba obravnavati v kontekstu zaostrenih varnostnih razmer," je na omrežju X zapisal švedski premier Ulf Kristersson.

Finsko podjetje za telekomunikacijske in IT-storitve Cinia je sporočilo, da je njen komunikacijski kabel C-Lion poškodovan, vendar še vedno deluje. "Poškodba kabla je manjša in ne vpliva na delovanje podatkovnih povezav ter prenos podatkovnega prometa," so zapisali v izjavi.

V zadnjih mesecih so v Baltskem morju zaznali več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih.

Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu. Zaradi tega je zveza Nato sredi januarja napovedala začetek misije v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju.

Poškodbe podmorskih kablov so sicer razmeroma pogoste, saj po podatkih Mednarodnega odbora za zaščito kablov (ICPC) vsako leto naštejejo od 150 do 200 okvar, ki zahtevajo približno tri popravila kablov na teden. Večina okvar nastane zaradi človeške dejavnosti, kot sta denimo ribolov ali spuščanje sider, nekatere okvare pa so posledica obrabe opreme in naravnih nesreč.

Bruselj z ukrepi za varnost podvodnih kablov

Evropska komisija je v Helsinkih predstavila akcijski načrt za okrepitev varnosti podvodnih kablov. Napovedani ukrepi so namenjeni preprečevanju, zaznavanju, odzivanju in odvračanju incidentov na podvodnih kablih, pa tudi njihovemu popravilu.

"Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo številne incidente na naši podvodni kritični infrastrukturi v zadnjih mesecih. Ti incidenti lahko ogrozijo zagotavljanje ključnih storitev, kot sta povezljivost in prenos električne energije. Predstavljajo pa tudi veliko varnostno tveganje," je razloge za pripravo akcijskega načrta za okrepitev varnosti in odpornosti podvodnih kablov opisala pristojna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen.

Načrt med drugim predvideva ukrepe za preprečevanje tovrstnih incidentov. Zato bodo po besedah podpredsednice na podlagi skupne ocene tveganj pripravili nabor orodij za večjo varnost kablov, kar naj bi storili še letos.

Incidente želijo preprečevati tudi z naložbami v nameščanje novih, odpornejših kablov, je na novinarski konferenci v domačih Helsinkih povedala Virkkunen. Kot je še dejala, načrt poleg tega vključuje ukrepe za izboljšanje zaznavanja incidentov. Bruselj namerava članice podpreti pri vzpostavitvi mehanizma za celovit nadzor kabelske infrastrukture, v okviru katerega bi si na regionalni ravni izmenjevale informacije.

Podpredsednica za tehnološko suverenost in varnost iz Finske je napovedala, da bodo kot prvo vzpostavili regionalno vozlišče za Baltsko morje.

Nadzor z brezpilotnimi letalniki iz zraka in v vodi

Zaznavanju incidentov bo obenem namenjen program brezpilotnih letalnikov, ki ga nameravajo vzpostaviti v okviru načrta. Vključeval bo tako brezpilotne letalnike za nadzor iz zraka kot podvodne brezpilotne letalnike, je pojasnila.

Komisija v akcijskem načrtu predlaga še ukrepe za povečanje zmogljivosti za popravila poškodovanih podvodnih kablov, med drugim načrtuje vzpostavitev rezerve EU-ja s plovili za popravila, pa tudi strateške rezerve za rezervne dele.

Poleg tega mora EU po navedbah podpredsednice komisije okrepiti odvračanje incidentov na podvodnih kablih, pri čemer je poudarila ukrepanje proti t. i. floti ladij v senci. Gre za ladje, ki se uporabljajo za izogibanje mednarodnim sankcijam. Tako na primer Rusija ladje, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, uporablja za izogibanje cenovni kapici, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte.

Kot navajajo na komisiji, komunikacijski kabli povezujejo države članice med seboj, otoke z evropsko celino, pa tudi EU z drugimi deli sveta. Prek podvodnih kablov poteka kar 99 odstotkov medcelinskega internetnega prometa. Pomembni so tudi podvodni električni kabli.