Članstvo v severnoatlantskem zavezništvu je bilo glavna tema pogovorov v Stockholmu med finsko premierko Sanno Marin in njeno švedsko kolegico Magdaleno Andersson.

"Mislim, da se bo to zgodilo hitro. V nekaj tednih, ne v nekaj mesecih," je glede odločitve Helsinkov za članstvo v Natu dejala finska premierka na skupni novinarski konferenci in dodala, da je treba o vprašanjih varnostne in zunanje politike pomembno doseči čim širše soglasje. "Pripravljeni moramo biti na vse vrste dejanj Rusije," je dejala Marin.

Po besedah finske premierke so se varnostne razmere v Evropi zaradi ruskega napada na Ukrajino bistveno spremenile. Razlika med partnerstvom in članstvom v vojaškem zavezništvu je zelo jasna; nič ne ponuja takšnih varnostnih jamstev kot 5. člen pogodbe Nata, je poudarila.

Švedska premierka je dejala, da ima članstvo v Natu prednosti in slabosti, pri čemer je glavna prednost tudi zanjo 5. člen pogodbe, po katerem Nato napad na eno članico obravnava kot napad na vse članice.

Tako Finska kot Švedska sta nevtralni državi, vendar se v obeh zaradi vojne v Ukrajini krepi podpora vstopu v severnoatlantsko zavezništvo.

Na Finskem se je podpora članstvu, ki se je desetletja gibala med 20 in 30 odstotki, v nekaj tednih podvojila. Po zadnji javnomnenjski anketi, objavljeni v ponedeljek, članstvo v Natu podpira 68 odstotkov Fincev, medtem ko mu nasprotuje le 12 odstotkov.

Podpora Natu višja na Finskem kot na Švedskem

Anketa na Švedskem kaže, da ima članstvo v Natu tesno večinsko podporo. Predvsem na levici ostajajo nezaupljivi do prevladujoče vloge ZDA v zavezništvu in njene varnostne agende.

Razprava o vstopu v Nato je sicer na Finskem močnejša kot na Švedskem, kjer čakajo na oceno varnostne politike, ki naj bi bila objavljena do konca maja.

Po poročanju švedskega časopisa Svenska Dagbladet se je vodstvo vladajočih socialnih demokratov že odločilo, da naj bi Švedska kmalu vstopila v Nato. Cilj je predložiti ustrezno prošnjo Švedske na vrhu Nata, ki bo junija v Madridu, je poročal časopis.

Opozorila Moskve

Finska, ki ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo in od katere se je osamosvojila leta 1917, je nevtralna od druge svetovne vojne, med katero se je borila proti sovjetski vojski. Leta 1948 je s Sovjetsko zvezo podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, s čimer je utrdila stopnjo gospodarske in politične odvisnosti ter jo vojaško izolirala od zahodne Evrope. Konec hladne vojne, ki je prinesel razpad Sovjetske zveze, je Finski omogočil, da izstopi iz ruske sence, ko se je tudi zmanjšala grožnja iz Moskve.

Švedska je bila med drugo svetovno vojno nevtralna država in ni sodelovala v vojni že več kot 200 let. Povojna švedska zunanja politika se je osredotočila na mednarodno podporo demokraciji, večstranskemu dialogu in jedrski razorožitvi.

Obe državi sta leta 1995 z vstopom v Evropsko unijo prešli z uradne nevtralnosti na vojaško nevtralnost, a sta se v zadnjih letih vseeno zbližali z Natom, s katerim sta si izmenjavali obveščevalne podatke in sodelovali v skupnih vojaških vajah.

Rusija je obe državi že večkrat opozorila pred "resnimi vojaškimi in političnimi posledicami" vstopa v Nato. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je napovedal, da bo v primeru finskega in švedskega članstva v Natu morala Rusija "uravnotežiti razmere" z lastnimi ukrepi.