Socialni demokrati bodo imeli v 200-članskem parlamentu 40 poslancev, nacionalisti pa 39. Prvo in drugo uvrščeno stranko je ločilo le 0,2 odstotka glasov, pri čemer so Socialni demokrati dobili 17,7 odstotka. Zaradi tesnih izidov se obetajo zapletena koalicijska pogajanja. Prvič se je zgodilo, da nobena stranka ni prejela več kot 20 odstotkov glasov.

Zadržki glede koalicije s Pravimi Finci

Socialni demokrati pod vodstvom 56-letnega nekdanjega sindikalista Anttija Rinneja, ki so se med predvolilno kampanjo osredotočili na nasprotovanje varčevalnim ukrepom prejšnje desnosredinske vlade Juhe Sipiläja, bodo po 16 letih prevzeli vodenje vlade. "Prvič po letu 1999 smo znova največja stranka na Finskem," je dejal Rinne.

Sorodna novica Na Finskem se po 20 letih napoveduje politični obrat v levo

Pravi Finci pod vodstvom evropskega poslanca Jussija Halla-aha so v predvolilni kampanji stavili na protimigracijsko karto in nasprotovanje "podnebni histeriji". Ob obljubah, da bodo skoraj popolnoma ustavili priseljevanje, se je stranki v zadnjih mesecih močno povečala podpora. Število sedežev v parlamentu so več kot podvojili, s 17 na 39. Prav tako so nadomestili vse izgube izpred dveh let, ko je Prave Fince ob izvolitvi Halla-aha za vodjo stranke zapustila več kot polovica poslancev. Med predvolilno kampanjo je večina strank izrazila zadržke glede možnosti sodelovanja s Pravimi Finci.

Največja poraženka stranka dozdajšnjega premierja

Finske vlade so običajno koalicijske, sestavljajo jih tri ali štiri stranke, za večino pa potrebujejo 101 poslanski glas. Rinne je pred volitvami dejal, da bi njegova stranka zelo težko vstopila v koalicijo s Pravimi Finci. Po objavi izidov volitev pa ni izključil možnosti sodelovanja in je dejal, da "ima vprašanja" za skrajno desno stranko. "Vprašanja bodo glede vrednot," je Rinne izjavil za medije in dodal: "Vrednote socialdemokratske stranke so zelo pomembne, so lepilo, ki bo držalo vlado skupaj." Rinne bi lahko vlado sestavil tudi s konservativno stranko Nacionalna koalicija, ki je na volitvah osvojila 38 sedežev in se je uvrstila na tretje mesto.

Največja poraženka volitev je Sredinska stranka dozdajšnjega premierja Sipiläja, ki je osvojila 31 sedežev. Analitiki krivdo za slab rezultat stranke pripisujejo težkim ekonomskim odločitvam, ki jih je morala vlada sprejeti za ponoven zagon gospodarstva po dolgotrajni krizi. Število glasov sta povečali Zeleni in Leva koalicija, ki sta z 20 oziroma 16 sedeži potencialna koalicijska partnerja Socialnih demokratov. Volilna udeležba je bila 72-odstotna, kar je več kot pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo 70,1 odstotka Fincev.