Če je bil prvi "nebotičnik" desetnadstropna in 42 metrov visoka zgradba zavarovalniške hiše v ZDA (The Home Insurance Building), ki jo je leta 1884 zasnoval arhitekt William Le Baron Jenney, bo Kraljevi stolp v Džedi v Savdski Arabiji z malo več kot tisoč metrov najvišja mojstrovina na Zemlji.

Gradnja nebotičnika danes je prestiž, se strinja ruski gradbeni inženir in strokovnjak za visoke objekte Alexey Shakhvorostov, ki je sodeloval pri gradnji trenutno najvišjega nebotničnika v Evropi Lahkta Center v St. Peterburgu. Še pred stotimi leti so bili nebotičniki inovativna rešitev, kako v prenaseljenih središčih metropol pridobiti dodatno površino ...

Newyorški župan Rudy Giuliani je po napadu na nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra (WTC) leta 2001 dejal, da ne želi več gradnje visokih nebotičnikov ‒ od takrat je zgrajenih 48 odstotkov vseh nebotičnikov na svetu. Ti so danes še višji in še razkošnejši, njihova meja pa niso več niti oblaki na nebu skozi katere prodirajo njihovi ostri vrhovi.

A eden najhujših dogodkov v zgodovini sodobnih ZDA, teroristični napad na WTC, je postavil tudi nove smernice in standarde v gradbeništvu oziroma gradnji teh megalomanskih objektov. Več v pogovoru z Alexeyjem Shakhvorostovom, ki med drugim sodeluje pri obnovi tribune Ljudskega vrta v Mariboru (Ofis arhitekti) kot tudi pri gradnji nove stanovanjske soseske Kvartet Šiška v Ljubljani:

11. september 2001 je v zgodovini sodobnih ZDA dogodek, ki je bil najbolj analiziran. Kot vemo, pa se dvojčka oziroma nebotičnika WTC nista porušili le zaradi trčenja letal. Kateri je torej pravi razlog?
Predvsem požar, ki ga je sprožilo gorivo iz letala. Sicer niso poznane vse okoliščine, a visoka verjetnost je, da je na mestu udarca v objektu prišlo do delne rušitve jeklenih konstrukcij medetažnih plošč. Te zaradi močnega požara niso bile dovolj zaščitene in sledila je progresivna rušitev (ob uničenju nosilnega elementa sledi rušitev celotne konstrukcije, op. p.). Nosilnost jeklene konstrukcije namreč hitro pada s povišanjem temperature; pri 500 stopinjah Celzija za približno dvakrat, če je temperatura višja od 600 stopinj Celzija, je nosilnost jeklene konstrukcije skoraj nič.

Ravno zato gradbeni inženirji danes pri projektiranju upoštevate tudi možnost terorističnih napadov ali nesreč letal. Sami ste sodelovali pri projektiranju trenutno najvišjega nebotičnika v Evropi, Lakhta Center v St. Peterburgu v Rusiji. Pravite, da bi v primeru napada, kot se je zgodil v ZDA, 80 odstotkov zgradbe ostalo nepoškodovane. Statična zasnova nebotičnika Lakhta Center se bistveno razlikuje od WTC-ja. Lakhta Center ima močno armirano betonsko jedro, stebri so sovprežni iz jekla in betona. Poleg tega ima štiri močne autrigerne nivoje (op. p. ang. outrigger, več tukaj, strokovni članek je v angleščini), ki povečujejo prostorsko togost zgradbe. Če bi bili uničeni vsi stebri, je zgornji steber zgradbe obešen čez autrigerje na močno armirano betonsko jedro, kar pomeni, da se zgradba ne bo zrušila. Takšna konstrukcijska zasnova je danes zelo pogosta pri gradnji nebotičnikov, tudi zato, ker je zelo zanesljiva.

Lakhta Center je visok 462 metrov in ima kar 86 nadstropij. Bom vprašala brez ovinkarjenja ‒ se vam zdi to normalno?
(premislek) Tako bom rekel, če je lepo, je normalno.

Če je lepo, je normalno?
Da.

In ne ‒ če je varno?
Je približno enako varno kot tale zgradba tukaj (pokaže skozi okno na sosednji blok).

Torej pravite, da je 462 metrov visok nebotičnik enako varen kot tale šestnadstropni blok?
Da, seveda. Morda je še bolj varen, saj pri projektiranju unikatne konstrukcije upoštevamo dodatne varnostne dejavnike.

Aha.
Recimo, obstajajo zgodovinske zgradbe, ki so odraz civilizacije, kot so piramide v Egiptu, ki še vedno stojijo. Morda bo nekaj nebotičnikov obstajalo dolgo. Empire State Building je po skoraj stotih letih še vedno zelo lepa zgradba.

Kakšna pa je življenjska doba nebotičnikov?
Približno sto let.

In potem?
Potem mora biti demontiran ali ojačan, odvisno.

Empire State Building je star 91 let, definirajte izraz demontaža, prosim. Bodo morali dejansko evakuirati celotno zgradbo?
Da, postopoma, nosilne konstrukcije, predelne stene in fasado bodo umikali etažo za etažo. Saj obstaja še tisoč drugih nebotičnikov, ki niso tako znani in nimajo takšne zgodovinske vrednosti. Seveda jih podrejo.

Podrejo?
Podrejo, seveda. Obstaja tehnologija za rušitev nebotičnikov, najpreprostejša je eksplozija, kot tudi različne tehnologije demontaže. Če je objekt v središču mesta, uporabijo žerjav, in sicer na popolnoma enak način kot pri gradnji objekta, le da ga tokrat sanirajo. To poteka zelo hitro.

Kako pa je sicer dogodek, povezan z WTC-jem, vplival na projektiranje visokih zgradb?
Bistveno se je zvišala količina armiranega betona, ki je z vidika požara zanesljivejši, v primerjavi z zgradbami, ki so narejene iz jekla. Več zgradb je torej narejenih iz betona oziroma iz sovprežne konstrukcije iz jekla in betona.

In ne več samo iz jekla?
Na začetku so res gradili nebotičnike večinoma iz jekla. Empire State Building, eden najbolj znanih nebotičnikov v ZDA, je zgrajen iz jekla, pa čeprav je fasada iz kamna.

Če bi se torej vanj zaletelo letalo, bi se porušilo?
Če bi bilo to veliko potniško letalo, najverjetneje, da. Zato želim ponoviti, da so sodobni nebotičniki zanesljivejši z vidika tovrstnih zunanjih dejavnikov v primerjavi s starejšimi objekti.

Med novimi standardi gradnje je tudi umestitev dodatnega požarnega dvigala samo za gasilce, pa širše stopnišče in umestitev stopnišč po principu škarij. Prav tako pa so določene etaže namenjen le za evakuacijo.
To je t. i. tehnično nadstropje, ki ga ima nebotičnik po približno vsakem 15. do 18. nadstropju. Tu so strojne inštalacije, pa tudi prostor za evakuacijo ljudi v primeru požara ali nesreče. Vse pomembne konstrukcije objekta morajo zdržati štiri ure požara, preden so ljudje rešeni s teh tehničnih etaž.

Je pa v nebotičnikih zelo zanimiv vertikalni transport. Pogost je t. i. double-decker, ko imajo dvigala dve nadstropji, kar pomeni, da se vrata istočasno odpirajo na zgornji in spodnji etaži. Ob tem pa obstaja tudi t. i. shuttle. Recimo, v 100-nadstropni zgradbi imajo na 20 nadstropij tehnično etažo. Shuttle pelje samo med tehničnimi nivoji, torej na 20., 40., 60. in 100. etažo, med temi etažami pa so lokalna dvigala, ki vozijo med 41 in 59 nadstropjem. Če želiš priti v 65. nadstropje, moraš najprej s shuttlom v 60 nadstropje in šele nato z lokalnim dvigalom v 65. nadstropje.

Zveni, kot da potrebuješ zemljevid s postajami, kot pri metroju?
Da, res je (smeh). To je zelo zanimiv sistem.

Kako pa je 11. september vplival na samo obliko nebotičnikov? WTC in že omenjeni Empire State Building sta po obliki nekoliko širša, bolj kubusna, novejši nebotičniki pa so tanjši in ošiljeni, kot sta Lakhta Center ali pa Burž Kalifa?
Menim, da neposrednega vpliva na to ni imelo. Veliko nebotičnikov v ZDA je bilo zgrajenih v 60. in 70. letih, razlog pa je bil izključno in samo ekonomski ‒ veliko prostora na majhni kvadraturi.

Naročniki so bile multinacionalke, ki so želele poslovne prostore. Arhitekturni videz jih je takrat manj zanimal, zanimalo jih je le to, da bodo imeli veliko pisarn, da bo gradnja čim cenejša in čim hitrejša. Gledali so le na denar. Arhitektura je bila pomembna, a ne toliko kot danes. Poleg tega je bil pred 50 leti statik pomembnejši pri projektiranju nebotičnika kot arhitekt, poraba materiala pa pomembnejša od videza zgradbe. Danes je videz nebotičnika bistveno pomembnejši, vpliv arhitekta se je povečal.

Bi rekli, da je gradnja nebotičnikov danes stvar prestiža?
Da, postala je arhitekturna dominanta. Postala je demonstracija …

… kazanja mišic! Veste, v katerem mestu so zgradili največ nebotičnikov?
V Dubaju.

V Hongkongu.
No, tudi v Dubaju jih je veliko.

Baje se gradnja objektov draži z višino. Zakaj?
Seveda. Veliko tlorisne površine se izgubi na vertikalni komunikaciji, na stopnicah, dvigalu. Iz tlorisa nebotičnika je razvidno, da je 50 odstotkov površine namenjene vertikalnemu transportu ‒ pri navadni zgradbi je ta odstotek 25. Prav tako so višje zahteve za požarno varnost, za požarno zaščito, strojna inštalacija je bistveno dražja, saj potrebuješ recimo močne črpalke za vodo in drugo drago opremo.

Sorodna novica Viktor Markelj: Zaradi drugega tira bosta estetika in funkcija Črnega Kala nekoliko slabši

Katera je največja težava pri gradnji nebotičnikov?
Tehnologija. Za takšne nebotičnike je tehnologija enako pomembna kot statična zasnova. Tako kot pri mostovih. Včasih gre pri gradnji mostu več materiala za začasno konstrukcijo, ki je potrebna za samo izvedbo, kot za sam most.

Pa pri nebotičnikih?
Imeti moraš dvigalo za montažo, močne žerjave, logistika gradbenih materialov je zelo pomembna. Če tehnologija za gradnjo takšne zgradbe ne bo ustrezna, lahko gradnja traja tudi deset let, malo se šalim, ampak obstajajo takšni primeri, ko je gradnja nebotičnika trajala dolgo zaradi slabe izbire izvedbene tehnologije, investitor pa je vmes bankrotiral.

To se je zgodilo pri gradnji nebotičnika Federacija v Rusiji, ki je bil vse do Lakhta Centra najvišji v Evropi. Ravno zaradi predolge gradnje je investitor Mirax Group bankrotiral. V tem primeru je bilo dovolj finančnih sredstev za investicijo, a je bila gradnja zaradi neustrezne tehnologije tako počasna, da se je vmes dvignila obrestna mera in je investitor bankrotiral, gradnjo nebotičnika pa je končala država.

No, v Dubaju pa je umrlo tudi veliko delavcev na gradbišču.
Da, obstaja tudi takšna slaba statistika.

Spremljate gradnjo Kraljevega stolpa v Savdski Arabiji, ki bo visok kilometer. Končan bi moral biti že lani, a je projekt obstal.
Projekt stoji že dve leti. Ne vem, zakaj, verjetno imajo notranjepolitične težave.

Je pa render zgradbe, katerega konica prebada oblake, resnično impozanten.
Da, to bo naslednja najvišja zgradba na svetu.

Ob tem se vprašaš, v čem je smisel kupiti nesramno drago stanovanje v 100. nadstropju, ki je majhno in se še malenkost nagiba levo-desno?
Tovrstne zgradbe imajo po standardih vračunane vplive vetra. Konstrukcija zgradbe mora biti takšna, da nima tako močnih nihanj, da se ljudje na zgornjih etažah ne počutijo slabo, gre za omejitev nihanja ali t. i. pospešek.

Zdi se mi, da se ne bi strinjali le Corbusierjem, ki je dejal, da zgradba ne sme biti višja od sedmih nadstropij, saj da moraš živeti z ulico?
(smeh) Strinjam se z njim. Tudi sam ne bi živel v nebotičniku, bi ga pa z veseljem obiskal kot turist, kjer bi z razgledišča opazoval panoramo mesta.

Ko omenjate turiste ‒ z njimi v nebotičniku World Financial Center v Šanghaju zaslužijo precej denarja?
(na spletu poišče fotografijo zgradbe in pokaže) Ta del je namenjen opazovanju (pokaže del pod vrhom, kjer je na sredini luknja). Je zelo visoko, na skoraj 400 metrih. Stavba ima okoli 150.000 kvadratnih metrov površine namenjene za oddajo poslovnih prostorov. Kot so mi pojasnili, pa 30 odstotkov prihodkov dobijo le od turistov in opazovalnice. Vstopnina je 35 dolarjev, veliko Kitajcev in turistov si pride to ogledat.

Razjasniva še tole: je res, da nebotičniki nimajo 13. nadstropja oziroma v dvigalih ni številke 13, saj so nekateri investitorji vraževerni? Tridekafobija ali triskaidekafobija se imenuje strah pred prekletstvom števila 13.
Odvisno od lastnika.

No, vi 13. etažo verjetno projektirate?
Jo, je pa število 13 eno izmed mojih najljubših števil.