Plenković je prvi položil venec pri spomeniku Kamniti cvet na območju nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča. "Prišli smo se poklonit vsem žrtvam režima Neodvisne države Hrvaške in grozljivim zločinom, ki so bili storjeni v tem in drugih taboriščih nad Judi, Srbi, Romi in hrvaškimi antifašisti in demokrati," je ob tem izjavil premier.

Dejal je, da gre za eno najbolj tragičnih poglavij hrvaške zgodovine in da je pomembno, da se s tovrstnimi dogodki med drugo svetovno vojno seznanijo tudi novi rodovi. Kot je poudaril, je pomembno, da obstaja jasna in enotna obsodba teh zločinov, ter da ne smejo dovoliti, da bi se podobni zločini še kdaj ponovili.

Plenković: Ustaški simboli so prepovedani, a ni enotne prakse

Lanske državne slovesnosti v spomin na žrtve taborišča v Jasenovcu prvič po letu 2014 niso bojkotirali predstavniki srbske in judovske skupnosti ter antifašističnih združenj. Letos pa jo znova bojkotirajo, ker ni nedvoumne in jasne obsodbe uporabe ustaških simbolov v javnem diskurzu.

Kot neresnično je zavrnil navedbo novinarjev, da predstavniki judovske skupnosti niso želeli biti v vladni delegaciji, ker ni jasne hrvaške zakonodaje glede uporabe ustaških simbolov in gesel. Poudaril je, da hrvaška zakonodaja prepoveduje uporabo ustaških simbolov. Meni, da je problem, ker v teh primerih pravosodna praksa ni poenotena.

Premier ni želel odgovoriti na vprašanje, zakaj letos ni bilo skupnega venca državnega vrha, medtem ko so lani to naredili, čeprav je bila razglašena epidemija. Na novinarski konferenci v sredo je dejal, da obstajajo priporočila epidemiologov, naj se ustaškim žrtvam poklonijo delegacije z manj člani in v ločenih skupinah.

A obenem je dodal, da ni potrebe po "igri", s katero bi se sprenevedali, da obstajajo "prijateljstvo, sodelovanje in enotnost" s predsednikom države.

Milanović predlagal skupni venec, Plenković to zavrnil

Hrvaški predsednik Milanović je pred kratkim predlagal hrvaški vladi in saboru, da bi skupaj položili venec v Jasenovcu, a je Plenković pobudo zavrnil. Milanović je odgovoril, da se je Plenković izognil skupnemu polaganju venca z "ošabnim izgovorom" o epidemioloških razlogih, in ga spet obtožil, da laže.

Za Plenkovićem je venec položil predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković, nato pa bo na vrsti predsednik Milanović, s katerim bodo prišli tudi nekdanji predsedniki države in vlade Stjepan Mesić, Ivo Josipović in Jadranka Kosor.

Najprej politiki, nato predstavniki žrtev

Nato je predvideno, da bodo venec položili predstavniki judovske, srbske in romske skupnosti ter antifašistov. V popoldanskih urah je napovedan prihod predstavnikov diplomatskega zbora kot tudi predstavnikov hrvaških političnih strank ter drugih organizacij in društev.

Zagreb dopušča izjemo za uporabo ustaškega slogana

Hrvaška vlada v svojih priporočilih tolerira izjemo pri uporabi zloglasnega ustaškega gesla Za dom spremni v primerih spominskih slovesnosti za pripadnike paravojaške organizacije Hrvaške obrambne sile (Hos), ki so uporabljali ustaške simbole v vojni na Hrvaškem.

Slovesnost v spomin na zločin tik pred koncem NDH-ja

Slovesnost v Jasenovcu poteka v spomin na 22. april 1945, ko je bilo v taborišču nekaj več kot 1000 taboriščnikov, od katerih se jih je 600 skušalo prebiti iz njega. Na prostost jih je prišlo okoli 100, ostale so ustaši pobili in zažgali. Nekaj tednov zatem je NDH dokončno propadel.

Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov, nasprotnikov NDH-ja. Ubitih je bilo tudi 266 Slovencev. Slovenski diplomati in predstavniki borčevskih združenj polagajo vence in prižigajo sveče v spomin na žrtve Jasenovca vsako leto ob dnevu spomina na mrtve 1. novembra.