Odpravo osmega amandmaja irske ustave, ki onemogoča umetno prekinitev nosečnosti, je podprlo 66,4 odstotka volivcev, proti jih je bilo 33,6 odstotka, je sporočila volilna komisija v Dublinu. Podpora pravici do splava se je izkazala za še višjo, kot so jo napovedovale ankete.

Referenduma se je udeležilo kar 68 odstotkov od 3,2 milijona upravičencev, kar je več leta 2015, ko je Irska kot prva država na svetu z referendumom podprla izenačitev porok med istospolnima partnerjema s porokami med moškim in žensko.

"Vidimo kulminacijo tihe revolucije, ki se je na Irskem dogajala v zadnjih desetletjih," je po prvih delnih izidih dejal irski premier Varadkar, ki je po poročanju Reutersa prvi odkrito homoseksualni premier na Irskem.

Gre za skoraj popolno nasprotje spreminjanja zakonodaje iz leta 1983, ko so v ustavo sprejeli osmi člen, ki je striktno prepovedoval splav. Vlada ima zdaj do konca leta čas za implementacijo spremembe. S spremembo zakona, ki bo sledila referendumu, bodo ženske na svojo zahtevo lahko prekinile nosečnost v prvih 12 tednih nosečnosti.

Nasprotniki odprave prepovedi splava so priznali poraz. John McGuirk, tiskovni predstavnik kampanje za ohranitev prepovedi splava "Save the 8th", je za RTE dejal, da so "irski volivci pretehtali in da se je tehtnica nagnila na eno stran; seveda bi raje videli, da bi se nagnila na drugo".

Kršilcem grozilo 14 let zaporne kazni
Na referendumu so volivci glasovali o odpravi osmega amandmaja irske ustave, sprejetega leta 1983, ki ženskam onemogoča umetno prekinitev nosečnosti. Zagrožena kazen za kršitev zakona o prepovedi izvedbe splava je bila 14 let zapora. V zadnjih desetletjih naj bi okoli 170.000 Irk odpotovalo v tujino, največkrat v Veliko Britanijo, da so jim prekinili neželeno nosečnost. Po primeru noseče Savite Halappanavar, ki je umrla zaradi sepse, potem ko ji zaradi zapletov niso opravili splava, so leta 2013 irske oblasti sicer le dovolile izvedbo splava, če je ogroženo življenje nosečnice, kar je bilo predtem prepovedano.