Irski izseljenci z vseh koncev sveta se v trumah zgrinjajo v domovino, volilne komisije pa opažajo še neviden porast registracije volivcev.

Na referendumu bodo Irci odločali o spremembi osmega člena irske ustave, ki priznava pravico do življenja nerojenemu otroku in materi. Člen so ustavi dodali leta 1983, številne ženske pa so se bile prav zaradi njega primorane zateči k drastičnim rešitvam s pogosto uničujočimi posledicami.

14 let zapora za splav
V večinsko katoliški državi je splav nezakonit, razen v primeru resne ogroženosti življenja matere. Za kršitev zakona je zagrožena 14-letna zaporna kazen, zato vsako leto na tisoče Irk potuje v tujino, v glavnem v Veliko Britanijo, kjer naredijo splav.

Od leta 1992, ko je parlament ustavi dodal 13. amandma, ki ženskam z nezaželeno nosečnostjo dovoljuje potovanja v tujino za prekinitev nosečnosti, naj bi to možnost izbralo okoli 170.000 Irk, ki pravijo, da so se pri tem počutile kot izgnanke in največje zločinke.

Irski parlament je v preteklosti zavrnil predlog zakona o referendumu, kot tudi omilitev zakonodaje, ki bi omogočila splav v primeru hude deformacije ploda.

Tragičen primer Savite Halappanavar
A razprava se je znova razvnela leta 2012 ob primeru 31-letne v Indiji rojene Savite Halappanavar, ki je v petem mesecu nosečnosti v hudih bolečinah poiskala zdravniško pomoč.

Edina rešitev bi bila splav, za kar je Halappanavarjeva v naslednjih treh dneh večkrat zaprosila, saj je celo že potekal, a ji ga v bolnišnici niso hoteli opraviti, češ da ima zarodek še srčni utrip. Nekaj dni pozneje je umrla zaradi sepse.

Delno tudi zaradi tega tragičnega primera se je v javnosti okrepil občutek, da je stroga zakonodaja prispevala h krizi ženskega zdravja v državi. Na ulicah Dublina se je po smrti Halappanavarjeve zbralo na tisoče protestnikov, ki so pozivali k spremembi ustave, vključno z očetom pokojnice.

Še celo Katoliška cerkev v Indiji je izrazila presenečenje, da v bolnišnici niso želeli opraviti splava ženski, katere zdravje je bilo očitno ogroženo.

Odobrili izjemo
Irska se je po pritiskih nato vseeno odločila, da omili zakonodajo in dovoli splav v primerih, ko je življenje matere ogroženo, kot je bilo v primeru Halappanavarjeve.

Trajalo pa je do marca letos, ko je senat le podprl tudi izvedbo referenduma o legalizaciji splava, katerega izid bo, kot kaže, izjemno tesen.

Izseljenci drvijo nazaj v domovino
Že zdaj pa se ve, da bo udeležba, kot kaže, rekordna. Med februarjem in majem se je namreč registriralo 125.000 novih volivcev, iz Nacionalnega mladinskega sveta Irske (NYCI), ki zastopa organizacije, ki delajo z mladimi, pa poročajo, da se je število na novo registriranih volivcev povečalo za 90 odstotkov v primerjavi z referendumom o istospolnih porokah leta 2015.

Ta je sicer uspel, kar je bil še en dokaz, da se nekoč najbolj katoliška država Evrope, kjer je kar 90 odstotkov državljanov redno hodilo v cerkev, počasi sekularizira. Večina na novo registriranih volivcev so prav mladi.

Noben referendum do zdaj še ni v domovino pritegnil toliko irskih izseljencev. Angleške univerze Cambridge, Oxford, londonska in nottinghamska pa celo s posebnimi štipendijami pomagajo študentom, da lahko poletijo v domovino in tam oddajo svoj glas.

Štel bo vsak glas
"Ne moremo kar naprej žensk odpravljati v Liverpool. Moramo pogledati resnici v oči, in če lahko kakor koli pripomorem k volilnemu izidu, bom to storil. Zato grem domov. Če bi kampanja proti splavu zmagala za en glas, bi se počutil grozno," je za Guardian povedal Kieran McNulty, podiplomski študent na Londonski ekonomski fakulteti.

"Vsi smo trenutno malce živčni, ker so javnomnenjske ankete tako tesne. Mislim, da bo štel vsak glas, zato sem kar vesela, da živim v Berlinu, kar je dovolj blizu doma, da si lahko privoščim pot nazaj," pa je povedala 24-letna podiplomska študentka Sonja Rohan.

V podporo kampanji "za" se oglašajo tudi v tujini živeče irske mamice, ki so imele določene zaplete pri porodu, a so tuje porodnišnice vedno postavile njihovo zdravje na prvo mesto, zato jih kar zmrazi, kaj bi bilo, če bi morale skozi vse te težave doma na Irskem.