Kallas je po srečanju s premierjem Milojkom Spajićem pozdravila zavezanost Črne gore reformam. Opozorila je, da jih čaka še veliko dela, in zagotovila podporo Evropske unije. Pri tem je opozorila na šest milijard evrov vreden evropski načrt za spodbujanje gospodarske rasti Zahodnega Balkana in pojasnila, da bodo Črni gori že ta mesec nakazali več kot 26 milijonov evrov.

Pogovori v Podgorici so bili posvečeni tudi krepitvi varnostnega sodelovanja. Kallas je ob tem pojasnila, da je EU zagotovil šest milijonov evrov za vojaško opremo za Črno goro, ta pa obenem uporablja tudi evropsko podporo v okviru regionalnega svežnja, ki krepi vojaškomedicinske zmogljivosti.

Spajić je izrazil hvaležnost za možnost nakupa oborožitve skupaj z državami EU-ja. Zagotovil je popolno in neomajno predanost Črne gore zunanji in varnostni politiki EU-ja. "Črna gora nima nobenih dilem – EU je naša strateška pot in absolutno ne obstaja nič, kar bi nas lahko odvrnilo od te poti," je poudaril.

Črna gora je do zdaj odprla 33 od skupno 35 pogajalskih poglavij v okviru svojih prizadevanj za članstvo v EU-ju. Konec leta je storila naslednji korak na poti v EU in zaprla tri pogajalska poglavja.

Kallas: Ne moremo tolerirati napadov na ustavni red države

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja bo v torek obiskala še Albanijo ter Bosno in Hercegovino, glede katere je izrazila zaskrbljenost že v Podgorici. Srbije pa na turneji ni med njenimi postajami.

"Ne moremo tolerirati napadov na enotnost in ustavni red države – politiki imajo veliko odgovornost, da sodelujejo in vodijo državo naprej proti EU-ju," je opozorila v povezavi z nedavnimi dogodki v BiH-u. "Izjemno pomembno je, da ne nastane varnostni vakuum," je dodala.

Predsednik entitete BiH-a Republike Srbske Milorad Dodik je bil konec februarja obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Christiana Schmidta. Zaradi obsodbe so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov in tako povzročile eno največjih povojnih kriz v državi.

V Bruslju so medtem danes opozorili, da pred kratkim sprejeti pravni akti v Republiki Srbski spodkopavajo ustavni in pravni red BiH-a ter tudi delovanje institucij države, hkrati pa ogrožajo temeljne svoboščine njenih državljanov.

Ta dejanja so tudi v nasprotju z zavezami, ki jih je BiH sprejel na svoji poti v EU, je v Bruslju opozorila zunanjepolitična govorka Evropske komisije Anitta Hipper. Glede sporne retorike Dodika pa je spomnila, da je komisija že večkrat poudarila, da je treba spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost in ustavni red BiH-a ter da bo imelo vsako dejanje v nasprotju s temi načeli posledice.