Zaplet s pravicami karibskih priseljencev je v Veliki Britaniji izbruhnil prav v dneh, ko v Londonu poteka srečanje 53 držav skupnosti Commonwealth, ki jo sestavljajo Velika Britanija in njene nekdanje kolonije. Britanci so tokratnemu srečanju, ki sicer poteka vsaki dve leti, namenili veliko pozornosti, saj zaradi bližajočega izstopa iz Evropske unije iščejo nove povezave in priložnosti.

Ime "generacija Windrush" se nanaša na priseljence s Karibov, ki so v Veliko Britanijo prihajali po drugi svetovni vojni, natančneje v obdobju 1948–1971. Prva skupina 492 ljudi je v London prišla z Jamajke z ladjo Empire Windrush. Britanska vlada jih je vabila, saj je po vojni potrebovala veliko delovne sile za ponoven zagon gospodarstva.

Izbrisani po britansko
Po britanskem zakonu o priseljevanju iz leta 1971 bi morali ob prihodu samodejno dobiti pravico, da ostanejo v Veliki Britaniji, a zdaj se je izkazalo, da takratne oblasti številnim vseh potrebnih dokumentov niso uredile. Negotovost, ali bodo lahko še naprej živeli v svoji novi domovini, tako kljuva na tisoče ljudi. Mnogo mladih karibskih priseljencev, sploh z Jamajke, je na Otok prišlo v pomočjo potnih listov svojih staršev, zato nimajo dokumentov, ki jih od njih zahteva britanska vlada. Tako ne morejo zaprositi za britansko državljanstvo, ne pripada jim zdravniška pomoč, nekatere so celo priprli in jim zagrozili s prisilnim izgonom.

Britanska vlada je celo priznala, da je med pospravljanjem nekega skladišča leta 2010 uničila veliko dokumentov, s katerimi bi priseljenci lahko dokazali pravico, da ostanejo v Veliki Britaniji.

Uradno ne obstajajo
Primer je prerasel v politični škandal, sploh, ker se Velika Britanija šteje za državo, v kateri za varovanje človekovih pravic veljajo najvišja merila in najstrožji standardi. Odziv vlade je bil zato nujen. Premierka Theresa May se je opravičila vsem pripadnikom "generacije Windrush" za odnos britanskih oblasti do njih in dejala, da obžaluje "vse skrbi in strah, ki so jim ga povzročili". V britanskih medijih se je namreč pojavilo ogromno zgodb izbrisanih priseljencev, ki so razlagali, kakšne težave so imeli, ko so jih oblasti postavile pred dejstvo, da v državi, v kateri so preživeli večino svojega življenja, uradno ne obstajajo. Mnogi zdaj bijejo bitko z oblastmi, da bi jim le uspelo dokazati, da so britanski državljani, ki imajo pravico ostati na Otoku, in ne nezakoniti priseljenci.

"Ne smem voziti, ne smem delati, ne morem dobivati državne pomoči. Ničesar ne morem. Včasih želim preprosto odnehati," je za BBC dejala Sonia Williams, ki se je z Barbadosa v London preselila pri 13 letih. 63-letni Albert Thompson, priseljenec z Jamajke, pa je dejal, da je dva tedna pred operacijo na prostati izvedel, da bo moral sam plačati operacijo, če ne predloži dokazov, da je britanski državljan. "Tega papirja nimam, zato sem moral tako rekoč čez noč plačati 100.000 funtov," je dejal.

Mayeva ustvarila "sovražno okolje do nezakonitih priseljencev"
Britansko notranje ministrstvo je zagotovilo, da bo ljudem priskočilo na pomoč pri reševanju težav, jim pomagalo s pridobivanjem dokumentov in da nikogar ne bodo izgnali iz države. Zadevo so nekateri britanski poslanci imenovali "nacionalna sramota", premierka Mayeva pa se je po srečanju z voditelji karibskih držav na vrhu Commonwealtha zagotovila: "Generacija Windrush je pomagala zgraditi državo, v kateri zdaj živimo. Želim pregnati vsako senco dvoma, da se je moja vlada postavila proti ljudem s Karibov, ki so si tukaj ustvarili novo življenje. Pomagali jim bomo."

A britanski politiki opozarjajo, da je bila prav Mayeva notranja ministrica v času, ko so bili sprejeti zakoni, ki so ustvarili "sovražno okolje za nezakonite priseljence", kot se je takrat izrazila Mayeva. Konservativna vlada je leta 2010 namreč obljubila, da bo število priseljencev v državi spravila pod 100.000 letno.