Kot so povedali izraelski predstavniki, je bil Benet za obisk Moskve usklajen z ZDA, Francijo in Nemčijo. Izrael se je na prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ponudil za posredovanje v sporu med Ukrajino in Rusijo, čeprav številni opozarjajo, da ni pričakovati kakšnega pomembnega preboja.

Glede na navedbe Kremlja je šlo za kratek delovni obisk, s Putinom pa sta govorila o "različnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino". Pogovor naj bi glede na navedbe iz kroga izraelskega premierja trajal tri ure.

Po srečanju s Putinom se je Benet po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom, pred odhodom v Moskvo pa s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki ga je seznanil s svojimi pogovori z ruskim predsednikom. Iz Rusije se je nato odpravil v Nemčijo še na pogovor s kanclerjem Scholzem.

Izrael ima sicer dobre odnose z obema državama, a glavna zaveznica Izraela so ZDA. Hkrati je Izrael iz strateških razlogov odvisen tudi od dobre volje Rusije, med drugim v konfliktih s Sirijo in Iranom.

Med pogovorom naj bi Benet odprl tudi vprašanje velike judovske skupnosti v Ukrajini, ki je ostala ujeta sredi vojne.

Kot je povedal tiskovni predstavnik izraelskega premierja, se je Benet, ki velja za pravovernega Juda, odločil za polet na soboto, saj judovska vera kljub prazničnemu dnevu to dovoljuje, ker gre za reševanje življenj. Na poti v Moskvo ga je spremljal v Ukrajini rojeni minister za stanovanjska vprašanja Zeev Elkin.

ZDA v Litvo pošiljajo tankovski bataljon

Litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas je napovedal, da bo Nemčija v Litvi namestila vojaške zmogljivosti za zračno obrambo, ZDA pa bodo v državo poslale bataljon vojakov s tanki.

Namestitev vojaških sil, ki naj bi vključevala tudi več vojakov iz Nizozemske, ni del vojaških vaj, ki jih bo Litva predvidoma gostila marca, je pojasnil litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas.

Napotitve na vojaške vaje bodo skupaj število tujih Natovih vojakov v Litvi do konca marca s 3000 povečale na 4000, je še dejal minister.

Vilna je predtem pozvala Nato, naj zaradi invazije Rusije na Ukrajino v Litvo napoti več vojakov.

Litvo bo v prihodnjih dneh v sklopu turneje po državah vzhodne Evrope obiskal ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je bil danes na Poljskem, tam je napovedal, da namerava Washington za reševanje humanitarne krize nameniti dodatnih 2,75 milijarde dolarjev.

"Prebivalci Poljske vedo, kako pomembno je braniti svobodo," je povedal Blinken po srečanju s poljskim kolegom Zbigniewom Rauom v Rzeszowu blizu meje z Ukrajino. "Poljska opravlja pomembno delo v odgovoru na krizo," je dodal.

Varšava zagotavlja, da ne bo diskriminacije med begunci

Rau je po srečanju zagotovil, da bo Poljska ostala odprta za begunce. Opozoril je, da je ruska agresija na Ukrajino povzročila nepredstavljivo humanitarno krizo. "Naša prioriteta je organizacija učinkovite pomoči več sto tisočim, kmalu milijonu beguncev," je dodal.

Obljubil je še, da ne bodo diskriminirali med begunci različnih narodnosti, potem ko so se pojavila poročila, da Afričanom in drugim niso pustili prečkati meje.

Blinken se danes na Poljskem sestaja s predstavniki države na pogovorih o sodelovanju na področju obrambe in humanitarne pomoči zaradi ruske invazije na Ukrajino. Po srečanju z Blinknom je danes poljski premier Mateusz Morawiecki pozval k še strožjim sankcijam proti Rusiji, ki bi morale prizadeti vojni stroj ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Na Poljsko se je od začetka vojne 24. februarja sicer zateklo že več kot 780.000 ljudi, skupno je Ukrajino zapustilo več kot milijon ljudi, še milijon pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine.