V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je tožilstvo za Karadžića zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 24. marca 2016 na prvi stopnji odločilo, da je 73-letni Karadžić, ki je bil predsednik Republike Srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995, kriv v 10 od 11 točk obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH-a. Tožilstvo v pritožbi zahteva obsodbo tudi v tej točki in s tem obsodbo na najvišjo kazen, dosmrtni zapor.

Oprostilna sodba, nižja kazen, status quo, dosmrtni zapor?

Obramba pa v prizivnem postopku, ki poteka na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT), zahteva oprostilno sodbo. Poznavalci menijo, da obstaja tudi možnost, da sodišče Karadžića obsodi na nižjo kazen od izrečene na prvi stopnji. Najverjetnejša naj bi bila potrditev že izrečene kazni. Izrek kazni bo ob 14.30.

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici, je obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.