Iz štaba največje bošnjaške stranke SDA so sporočili, da je po skoraj tretjini preštetih glasov Denis Bećirović iz združene bošnjaške opozicije prejel 82.389 glasov, njegov največji tekmec in dozdajšnji član predsedstva BiH-a iz vrst Bošnjakov Bakir Izetbegović pa 70.803 glasove. Tretjeuvrščeni Mirsad Hadžikadić iz koalicije Država je prejel 6224 glasov.

Željko Komšić iz Demokratske fronte, ki ga Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika, vodi pred drugouvrščeno Borjano Krišto. To podpirajo vse hrvaške stranke v BiH-u, za Komšićem pa zaostaja približno 15.000 tisoč glasov. Komšić je dobil 51.431 glasov, Borjana Krišto pa 35.819.

Med kandidati za srbskega člana predsedstva BiH-a vodi zdajšnja predsednica Republike Srbske in članica največje stranke bosanskih Srbov SNSD Željka Cvijanović. Iz SNSD-ja so, sicer na razmeroma majhnem vzorcu, objavili, da ima njihova kandidatka dvakrat več glasov od njenega glavnega protikandidata, predsednika SDS-a Mirka Šarovića.

Po besedah generalnega sekretarja opozicijske stranke PDP-ja Igorja Crnadaka pa dozdajšnji srbski član predsedstva BiH-a in predsednik SNSD-ja Milorad Dodik izgublja v tekmi za predsednika entitete Republike Srbske. Tega naj bi glede na število do zdaj preštetih glasov prehitela njegova največja tekmica Jelena Trivić, kandidatka opozicijskih srbskih strank v Republiki Srbski.

Približno 3,36 milijona volilnih upravičencev je na volitvah izbiralo tri člane predsedstva BiH-a, poslance spodnjega doma parlamenta BiH-a spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške Federacije BiH-a, parlamenta Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika slednje ter člane skupščin desetih kantonov federacije.

Za te položaje je kandiralo več kot 7200 kandidatov iz 90 političnih strank in 38 strankarskih koalicij ter 17 neodvisnih kandidatov.

Več incidentov med volitvami

Volitve v BiH-u je nadziralo približno 60.000 opazovalcev, med njimi skoraj štiri tisoč mednarodnih.

Mediji v BiH-u so čez dan poročali o več nepravilnostih in celo fizičnih obračunavanjih na voliščih. V vasi Hozići pri Bosanskem Novem pa je bil potrjen tudi eden od resnejših poskusov volilne prevare. Tja je nekdo prinesel 350 predhodno izpolnjenih glasovnic za vse ravni oblasti, zaradi česar so razrešili volilni odbor. Na podlagi odločitve glavnega tožilca BiH-a Milanka Kajganića so aretirali pet članov odbora.

Dvakrat so zaradi nepravilnosti začasno zaprli volišče v Livnu, potem ko sta podpredsednik volilnega odbora in neka ženska zagrozila, da bosta z volišča odnesla glasovnice. V Veliki Kladuši se je na enem od volišč zgodil fizični napad na člana volilnega odbora, v Doboju pa napad na mednarodnega opazovalca, je poročala televizija N1. Napadel naj bi ga eden izmed volivcev, ki ni hotel, da ga omenjeni fotografira.

Na redakcijo Dnevnega avaza se je zaradi nepravilnosti na volišču obrnil volivec iz Tuzle Dražen Jurišić. Ta je na volišču opazil, da je na seznamu volilnih upravičencev njegov pokojni ded, opazil pa je tudi imeni svoje tete in babice, ki sta umrli pred več kot 12 leti.

V vasi Čengić so po poročanju tamkajšnjih medijev opazili še eno zanimivost. Nekateri prebivalci vasi, ki so do volitev še dobro videli, so na volišče prišli v spremstvu vodnikov. Vsa potrdila, da so čez noč "oslepeli", je po poročanju lokalne televizije BN TV podpisala direktorica zdravstvenega doma v Bijeljini in članica stranke SNSD-ja Danijela Đukin. Kot so ugotovili po dodatnem preverjanju, je potrdila zdravnice tik pred volitvami dobilo 80 ljudi, glasovanje pa so zato za dve uri prekinili.

Schmidt uvedel spremembe volilnega zakona BiH-a

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt je kmalu po zaprtju volišč na splošnih volitvah v BiH-u nocoj sporočil, da je uvedel spremembe volilnega zakona.

"Vi ste z demokratičnim glasovanjem pokazali svojo odgovornost, zdaj mora biti vaša volja spoštovana – slediti mora hitro oblikovanje vlade, parlamentov in pravosodnih institucij, ki se morajo takoj spoprijeti s številnimi resnimi težavami, da bi BiH lahko napredoval na poti k statusu kandidatke za članstvo v EU-ju," je v pismu volivcem sporočil Schmidt.

Poudaril je, da spremembe ne bodo vplivale na glasove, ki so jih oddali na volitvah, saj je spremenil samo način posrednega izbora članov zgornjega doma parlamenta federacije, doma narodov. Izbirajo jih namreč poslanci skupščin desetih kantonov federacije, ki so izvoljeni neposredno.

S spremembami je Schmidt poslanske skupine treh konstitutivnih narodov povečal s 17 na 23 predstavnikov ter uvedel kvoto 11 predstavnikov iz vsake od njih, ki lahko predlagajo predsednika in podpredsednika federacije.

S tem je zagotovljena zastopanost legitimnih predstavnikov hrvaških strank v tem procesu, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, ki dodaja, da je Schmidt pojasnil, da se s tem izboljšuje proporcionalna zastopanost konstitutivnih narodov v domu narodov v skladu z razsodbo ustavnega sodišča BiH-a.

Na danes izvoljene poslance spodnjega doma tega parlamenta je naslovil nujen poziv k uresničitvi sodb sodišč v Sarajevu, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je BiH naložilo odpravo diskriminacije na etnični in teritorialni osnovi pri kandidaturah na volitvah.

Pojasnil je še, da je s spremembami uvedel mehanizme za deblokado in stroge roke, s čemer bo zagotovil delovanje Federacije BiH. Mnogo postopkov pa je poenostavil.

Odločitev Schmidta so danes že pozdravile ZDA in Velika Britanija ob oceni, da je za to bil že skrajen čas.