Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosne in Hercegovine.

Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon, o čemer smo govorili v oddaji Eppur si muove v pogovoru z dekanom sarajevske Fakultete za politične vede Seadom Turčalom.

Skupščina v Banjaluki je 13. marca letos sprejela načrt oziroma osnutek ustave Republike Srbske. Ta srbsko entiteto definira kot državo srbskega naroda s pravico do samoodločbe. V njej je omenjena pravica do lastne vojske, sodstev in nadzora nad mejami. Pravico ima tudi imenovati veleposlanike in sklepati pogodbe z drugimi državami. Torej predvideva vse atribute državnosti. Glavno mesto Republike Srbske ne bo več Vzhodno Sarajevo, ki je v resnici predmestje Lukavica, ampak naj bi to postala Banjaluka, v kateri so že zdaj glavni organi oblasti. Osnutek ne omenja več dveh podpredsednikov entitete iz vrst drugih dveh narodov, Bošnjakov in Hrvatov. Vendar je predsednik Dodik njihove predstavnike pozval, da bi se o tem lahko še dogovorili v času 30-dnevne javne razprave.

"Malo je generacij, ki sprejemajo ustave. Jaz pripadam tej, ki je sprejela prvo ustavo Republike Srbske. Ponosen sem, da sem bil navzoč pri tako pomembnem dogodku, ki ga zgodovina ni zanikala, ampak potrdila. Trenutek, v katerem je bila sprejeta ustava, je zelo pomemben za vsako generacijo, ki jo sprejema. Nisem prišel poslušat drugih, saj vse naše skupščine zrejo v isto smer. Opozicija ima vedno iste argumente. Tega mi ni treba poslušati. Odločil sem se posvetiti pomembnejši stvari – ustavi. Ta nikoli ni bila avantura. To ni dokument, ki bi se ga sprejemalo na hitro in brez manifestacije volje," pravi Milorad Dodik.

Načrt oziroma osnutek je bil sprejet s petdesetimi glasovi za in osmimi proti. Dodika na začetku seje ni bilo. Namesto njega je govorila glavna tajnica predsednika Republike Srbske Jelena Pajić Baštinac. "Kot odgovorna in demokratična skupnost smo dolžni narediti korak naprej s sprejetjem nove ustave, utemeljene izključno na vrednotah in načelih ustave iz leta 1992. S tem bomo omogočili pravno varnost in dolgoročni razvoj Republike Srbske."

Tisto, čemur danes pravimo ustava Bosne in Hercegovine, je dejansko aneks k Daytonskemu sporazumu. Leta 2005 so v okviru ustavne reforme nekoč tri armade združili v eno, ki pa še vedno ni povsem enotna. Združena je predvsem na ravni poveljstev in skupne administracije. V njej so trije polki, sestavljeni iz vojakov treh etničnih skupin: Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Vsak ima tudi svoje etnične oznake. Dejavnost vojaških sil je bila v vsem tem času usmerjena v njeno profesionalizacijo, kar pomeni krčenje in sodelovanje v mednarodnih misijah. Težišče obrambe etničnih skupin se je z vojske preneslo na policijo.

Skupščina Republike Srbske je sprejela vrsto zakonov, s katerimi pristojnosti sodišča, tožilstva in varnostnih služb Bosne in Hercegovine prenaša na srbsko entiteto. Dodik je prebivalce Republike Srbske, ki delajo v državni policijski agenciji SIPA, na sodišču ali tožilstvu Bosne in Hercegovine, pozval, naj dajo odpoved in se zaposlijo v institucijah Republike Srbske. Ko se Srbi, zaposleni v državnih institucijah, niso odzvali na zahteve, se je Dodik odločil zaostriti pritisk. Zagrozil jim je z odvzemom premoženja, kar je povzročilo nemalo panike.

Poslanec koalicijske narodne stranke Darko Banjac je skušal takole pomiriti ljudi, ki ne vedo, od koga bodo zdaj dobivali plačo in ali to pomeni grožnjo miru: "Vsi govorijo, da bo kaos, da bodo spopadi. Nič od tega ne bo. Zapomnite si: če ostane tako, kot je, in visoki predstavnik mednarodne skupnosti dela, kar se mu zljubi, potem čez leto dni ne bomo imeli več parlamenta ali pa bomo v njem odločali le o tem, katera predstava bo v gledališču," je dejal.

Vendar vsi ne mislijo tako. Med drugim opozicijska poslanka Jelena Trivić. "Če bomo tako nadaljevali, tvegamo, da Republike Srbske ne bo več," je dejala.

"Sprašujem vodstvo Republike Srbske: če sprejmemo ustavo, ali imamo pri tem kakšno mednarodno podporo? Je to za nas pomembno ali ne? Če vprašate mene, je pomembno, da imamo podporo vsaj ene od velikih sil. Dokler tega nimamo, pustite stvari, kot so, in ne prehitevajte," dodaja poslanec Draško Stanivuković.

Vprašanje Brčkega

Če bo osnutek nove ustave v skupščini dobil zadostno podporo, Republika Srbska ne bo priznavala nobenih odločitev, sklenjenih po podpisu Daytonskega sporazuma. Med drugim ne bo več okrožja Brčko, ampak samo suverenost nad območjem, ki po Daytonskem sporazumu povezuje njen zahodni in vzhodni del.

Ob tem še dodajmo, da stvari niso ravno preproste. Niti območje niti okrožje Brčko v praksi nimata takšnega povezovalnega pomena. Če se na primer predsednik Dodik ali kdo od njegovih najožjih sodelavcev odpravi na službeno pot v Bijeljino, mesto na sami meji s Srbijo, gre po navadi z avtomobilom čez Hrvaško, po avtocesti Zagreb−Beograd. Če pa ima opravek v Trebinju, v srbskem delu Hercegovine, gre tja z letalom do Dubrovnika in od tam, v manj kot pol ure vožnje, do Trebinja.

Kaj se dogaja z Bosno in Hercegovino? Dekan Fakultete za politične vede Turčalo je zdajšnje razmere je opisal kot napad na ustavno ureditev.

"Narodna skupščina Republike Srbske je sprejela sveženj zakonov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, ker so bili protiustavni. Zatem so v skupščini sprožili pobudo in naredili načrt nove ustave. S tem so povsem zanikali državnost Bosne in Hercegovine, Republiko Srbsko pa dvigujejo na raven države. Tak je načrt. Vendar bi zanj potrebovali dvotretjinsko večino, ki pa je Dodikova Stranka neodvisnih socialdemokratov in njene koalicijske partnerice nimajo. Podobno razmerje je tudi v zboru narodov. Pa vendar, že samo dejstvo, da so sprejeli tak načrt, pomeni udar na državnost Bosne in Hercegovine."

Dodik trdi, da ne gre za poskus odcepitve od Bosne in Hercegovine. Ravno nasprotno. On naj bi bil edini, ki si zanjo prizadeva, saj se želi vrniti k njenemu izvoru. To pa je Daytonski sporazum.

"Gre za to, da bi Republika Srbska odpravila vsa državna pooblastila Bosne in Hercegovine na področjih varnosti, pravosodja, zunanje politike in obrambe. Država bi ostala brez teh kompetenc. Prevzeli bi jih entiteti. Tako bi dobili nekakšen pravosodni, varnostni in obrambni dualizem. S tem še ne bi dokončno razglasili države Republike Srbske. Vendar bi tak dualizem omogočil de facto institucionalno in pravno odcepitev. Tej pa bi sledila še teritorialna. Tisto, kar Dodik že dolgo ponavlja, pa ga številni, tudi mednarodni dejavniki ne slišijo, je najprej osamosvojitev v okviru Bosne in Hercegovine. Ko bi nastali pravi pogoji, pa tudi končna odcepitev v teritorialnem pomenu," pravi profesor Turčalo.

HDZ bi se lahko povezal s srbsko opozicijo

Vrnimo se nekaj let v preteklost, ko sta Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu preprečili potrditev novega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta. Izkušen diplomat je vseeno nastopil svojo službo v Sarajevu. Težava ni bila le Republika Srbska, ampak tudi hrvaška skupnost, ki je nezadovoljna z volilnim zakonom. Ta raje kot z bošnjaškimi ali državljanskimi strankami sodeluje z Dodikom. Morda bo zdaj drugače. Vodja HDZ-ja Dragan Čović napoveduje povezovanje s srbsko opozicijo. Funkcija visokega predstavnika mednarodne skupnosti je vprašljiva tudi za številne Bošnjake, saj spominja na čas avstro-ogrske aneksije Bosne in Hercegovine, ki je, kot vemo, sprožila dogodke, ki so privedli do prve svetovne vojne.

"Že vrsto let se pogovarjamo o funkciji Urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Vendar je vsakič, ko smo se dogovarjali o njegovi odpravi, izbruhnilo kaj takega, zaradi česar se je izkazala smiselnost takšne institucije. Zavedamo se, da ta ustanova nima nekega demokratičnega naboja. Navsezadnje je visoki predstavnik za 24 ur odpravil veljavnost ustave, da bi lahko izvolili vlado Bosne in Hercegovine. Poleg ustavnega sodišča je on edini, ki lahko v takšnih okoliščinah preseka blokado institucij. V tem primeru je dejal, da bo domačim ustanovam prepustil rešitev zdajšnjih razmer. Če jim bo to uspelo, bo to sporočilo, da funkcija visokega predstavnika ni več potrebna. In zato pravim, da bi ta kriza lahko prinesla tudi kaj pozitivnega," je dejal Turčalo.

O visokem predstavniku ne bi izgubljali besed, če bi vedeli, da s svojo navzočnostjo le rešuje zaplete. Nekateri so prepričani, da jih tudi ustvarja. Vrnimo se malce v preteklost. Pred dvema letoma se je Bosna in Hercegovino in z njo Republika Srbska ukvarjala z vprašanjem lastništva državnih nepremičnin. Gozdov, voda, zgradb in poligonov nekdanje Jugoslovanske ljudske armade in ne nazadnje rudnin. Morda je kdo na televiziji ali na kakšnem spletnem portalu videl prispevek o kmetu iz okolice Tuzle, ki ne more preorati vseh svojih njiv, saj iz nekaterih teče nafta. Od svojega naftnega polja pa ima samo to, da se lahko zastonj greje v svoji hiši. A to ni glavna stvar. V Bosni in Hercegovini so odkrili tudi nahajališča litija in drugih redkih mineralov. Ali lahko z njimi razpolaga država Bosna in Hercegovina ali njene entitete, Federacija in Republika Srbska? Koliko let smo se pri nas ukvarjali s podobnimi vprašanji, preden je Jugoslavija v krvi razpadla.

Ko je Republika Srbska razglasila svoj Zakon o nepremičninah, je Christian Schmidt uporabil tako imenovana bonska pooblastila, ki mu v izrednih primerih omogočajo zakonodajne pristojnosti. Razveljavil je zakon in odločitev o vprašanju, komu gredo nepremičnine, prepustil ustavnemu sodišču v Sarajevu. To je dvakrat razsodilo, da je Dodikov zakon protiustaven.

"Nič se ni zgodilo. Mimoidoči potnik se ne more vmešavati v notranje zadeve Bosne in Hercegovine in Republike Srbske," je dejal Dodik, ko je Schmidta spomnil, da nima mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.

Dodika brani znani hrvaški odvetnik

Zakon o nepremičninah je bil 5. aprila 2023 objavljen v uradnem listu Republike Srbske. Temu pa je sledil sodni postopek proti Dodiku in direktorju uradnega lista Milošu Lukiću. Dodika je v postopku pred sarajevskim sodiščem branil znani hrvaški odvetnik Anto Nobilo, kar je bila svojevrstna medijska atrakcija. Znani novinar Senad Hadžifejzović je to komentiral s stavkom, da se odvetnika ne sprašuje, zakaj koga brani, kakor tudi ne novinarja, zakaj koga intervjuva. Sam Nobilo je k temu pripomnil, da je to ponudba, ki je ni bilo mogoče zavrniti.

Sarajevsko sodišče je oprostilo direktorja uradnega lista. Dodika pa je obsodilo na leto dni zapora in šest let prepovedi ukvarjanja s politiko. Sliši se kot blaga kazen, saj zakon predvideva do pet let zapora. Če pa kazen ni višja od enega leta, jo je mogoče poravnati tudi z denarnim plačilom, kar za Dodika ne bi bila težava. Odvetnik Nobilo mu je svetoval, naj se pritoži, Dodik pa je to zavrnil s sporočilom, da v Republiki Srbski sklepi sarajevskega sodišča ne veljajo.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je izdalo naloge za privedbo voditeljev Republike Srbske Dodika, predsednika vlade Radovana Viškovića in predsednika skupščine Nenada Stevandića, da bi jih zaslišali zaradi suma napada na ustavno ureditev. Sodišče v Sarajevu je izdalo nalog za privedbo. Že naslednji dan pa je Stevandić za en dan odpotoval v Beograd. Domnevno zaradi zdravstvenih težav. V vsakem primeru pa sta bila to demonstracija moči in sporočilo, da Bosna in Hercegovina nima moči za izvedbo naloga sodišča v Republiki Srbski in na njenih mejah. Pomenljiva je tudi Stevandićeva izjava, da večkulturna Bosna obstaja le še v skupnih ustanovah.

"Dobro se zavedamo, da brez fizične sile ni mogoče uveljaviti vsega, kar je predvidel načrt nove ustave Republike Srbske. Vendar se moramo zavedati: ko se na terenu oblikuje neka nova politična realnost, moramo nanjo ustrezno odgovoriti. Institucije Bosne in Hercegovine te dni nimajo dovolj moči za hiter odgovor. Če takšno stanje traja dalj časa, potem lahko postane nova realnost. In to je ciprski model. Na to možnost igra politično vodstvo Republike Srbske," komentira Turčalo.

Zakaj obmejni organi niso odvzeli prostosti predsedniku skupščine na njegovi poti v Beograd?

"Ta hip so blokirane nekatere agencije. Na primer Agencija za preiskave in zaščito SIPA. To je ena od agencij, ki jim skušajo onemogočiti delovanje v Republiki Srbski. Blokirali so jo tako, da je na njenem čelu direktor, ki ga je na Dodikov predlog imenoval svet ministrov oziroma vlada Bosne in Hercegovine. Za zdaj še ni dokončno razrešen. Vedno se je znal zelo modro izogniti izpolnjevanju zahtev tožilstva. Razpisana je tiralica proti predsedniku Miloradu Dodiku, premierju Radovanu Viškoviću in predsedniku skupščine Nenadu Stevandiću. Agencija, ki bi morala ukrepati proti njim, pa je blokirana," pove Turčalo.

Obiski iz tujine in blokirani računi

Kako pa je s predsednikom Dodikom? Te dni se je pohvalil z obiskom skupine evropskih poslancev iz francoskega Nacionalnega zbora. Pred tem je bila v Republiki Srbski skupina pripadnikov madžarskih specialnih policijskih enot. Po drugi strani ima Dodik blokirane bančne račune. Vendar pravi, da tako ali tako ni nikoli plačeval z bančno kartico in ima vedno pri sebi gotovino.

"Mislim, da se predsednik Republike Srbske zaveda svojega položaja, saj njegovo gibanje povsod spremljajo protiteroristične enote Republike Srbske. Giblje se samo v okviru te entitete. Odpovedati je moral obisk v Rusiji. Obiskal naj bi Izrael, vendar naj bi tudi ta obisk odpovedali. Zaveda se, da vsak njegov odhod iz Republike Srbske pomeni aretacijo. Če povemo bolj slikovito, Dodik je nekakšen begunec znotraj svoje domovine. Vendar ker so na vseh glavnih položajih policije Republike Srbske ljudje, ki jih je sam imenoval, ga ne aretirajo," je dejal.

Odvetnik Nobilo pravi, da vse strani kršijo Daytonski sporazum in da je Dodiku svetoval, naj sodeluje s sodiščem. A kaj, ko ga ta ne priznava. Kako razlagate Dodikove motive?

"Če gledamo njegove motive, to zagotovo ni obramba avtonomije Republike Srbske ali zaščite srbskega prebivalstva. Gre za to, da želi človek na čelu Republike Srbske priti v zgodovinske učbenike. To vidi kot svoje nasledstvo. Vendar bo glede na sodni postopek in na prvostopenjsko obsodbo njegovo nasledstvo bolj verjetno pot v zapor," pravi Turčalo.

Pri vzpostavljanju reda in uresničevanju odločitev sodnih oblasti lahko bosansko-hercegovskim organom pomagajo pripadniki EU-jeve misije Eufor, v kateri sodeluje približno tisoč vojakov iz 22 držav. Verjamemo, da bi v primeru večjih zaostritev dobili okrepitve. Število policistov v Republiki Srbski ocenjujejo na približno šest tisoč, ne vemo pa, koliko štejejo razne paravojaške in parapolicijske enote. Mandat Euforja traja do novembra, potem pa naj bi ga Varnostni svet Združenih narodov podaljšal, tako kot vsako leto. Seveda je treba vedeti, da imata pri tem svoj glas tudi Rusija in Kitajska. Bosna in Hercegovina ni prvič pred takimi izzivi in ni prvič, da o njej odločajo velesile. Prav tako ne bo prvič, če bo od nje odvisen mir v Evropi.