Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je po koncu vrha poudaril, da skupna izjava daje jasno podporo ukrajinskemu narodu in državi. "Jasno je tudi sporočilo agresorju, da se civilizirani svet ne bo utrudil, da bomo stali ob Ukrajini, dokler ne bodo osvobodili zadnjega centimetra ozemlja," je dodal.

Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk je poudaril zgodovinski pomen vrha. "Potem ko bomo analizirali rezultate vrha, bomo lahko rekli, da je bilo to edinstveno srečanje. Ne samo zato, ker smo veliko govorili o Ukrajini, ampak zato, ker smo se pogovarjali o pomembnih vprašanjih in sklenili, da smo na isti strani, posebno ko govorimo o Ukrajini," je poudaril.

Stefančuk je poleg plenarnega srečanja poudaril številne dvostranske sestanke. "Pokazali smo, da nismo samo kolegi, ampak prijatelji, ki delijo iste skupne cilje. Tistim državam, ki so na drugi strani zgodovine, želim reči: poglejte nas, to je podpora, prijateljstvo, civilizacija, mir. Ukrajina bo obstala in uspela," je napovedal.

Na vrhu prve parlamentarne Krimske platforme je sodelovalo skupno 53 mednarodnih organizacij in držav.

Poleg Jandrokovića, Stefančuka, predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi ter hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je sodeloval prek videopovezave, se ga je udeležilo 23 predsednikov parlamentov ter predstavniki petih parlamentarnih skupščin mednarodnih ustanov.

Zelenski: Vse se je začelo z noro agresijo na Krimu

Zelenski je dejal, da se je vse začelo leta 2014 "z noro agresijo na Krimu". "Osem let pozneje vsi trpijo in izgubljajo zaradi te agresije," je dejal in dodal, da je svet po okupaciji Krima postal okrutnejše mesto, v katerem Rusija lahko povzroči lakoto. "Prepovedali so svobodno plovbo, Rusija pa ruši tudi stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ker je Krim strateška utrdba. Svet je danes postal žrtev izsiljevanja Rusije," je opozoril.

Poudaril je, da bo svet začutil, da se je vojna končala, šele ko bo Krim osvobojen. "Rusija trdi, da je Krim njihov od leta 2014, mi pa smo tu zdaj, da pokažemo, da je okupacija Krima začasna. Ukrajinska zastava bo znova plapolala na Krimu," je napovedal.

Zelenski je mednarodno skupnost spomnil, da Ukrajina potrebuje vojaško in finančno podporo ter sankcije proti Rusiji, njeno pomoč pa bo potrebovala tudi po koncu vojne. "Naše sodelovanje se mora nadaljevati, ko si povrnemo ozemeljsko celovitost," je dejal in pojasnil, da bo Ukrajina potrebovala izkušnje pri zagotavljanju varnosti, infrastrukture in socialne varnosti.

Krim je ukrajinski in prav tako druga območja, ki jih je okupirala Rusija, se je strinjal tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "Zbrali smo se, da bi posredovali tri sporočila. Prvo je, da jasno in glasno rečemo, da je Krim Ukrajina, da sta Doneck in Lugansk Ukrajina, da so vsa okupirana območja Ukrajina, ter da podpiramo Ukrajino pri uresničevanju njene ozemeljske celovitosti. Drugo je podpora parlamentov držav, ki so zbrani tu, ukrajinskemu parlamentu, tretje pa, da izrazimo močno podporo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu," je poudaril Plenković.

Nezakonita aneksija Krima leta 2014 je bila po njegovih besedah napoved Rusije, kaj bo sledilo, Krimska platforma pa je odgovor demokratičnega sveta, da nikoli ne bo privolil v njene cilje.

Sorodna novica Ukrajinske oblasti begunce pozivajo, naj se vsaj do pomladi ne vračajo domov

"Ne biti na strani Ukrajine, pomeni izdajo vseh načel, na katerih temelji demokratični svet. Biti na strani Ukrajine pomeni biti na pravi strani," je dodal Plenković in izrazil zadovoljstvo, da Evropa in svet nista ponovila napake izpred 30 let, ko Hrvaška ni imela takšnega izraza solidarnosti, kot ga ima Ukrajina danes.

Pelosi: Na kocki je sama demokracija

Da je Krim ukrajinski, je bilo tudi glavno sporočilo Nancy Pelosi. "Rusija krši človekove pravice v Ukrajini, to je napad na samo demokracijo," je bila jasna. Opozorila je, da brutalni napadi, ubijanje civilistov, posilstva in napadi na energetsko infrastrukturo niso humano vedenje. "Vse to so vojni zločini in obljubljamo ukrajinskemu narodu, da bomo stali ob njih," je napovedala.

Pelosi je poudarila tudi pomembnost sankcij, "ker je na kocki sama demokracija", in zagotovila, da bodo ZDA stale ob Ukrajini do konca.

Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo zastopa predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Ta se bo ob robu vrha srečala še s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko in predsednico poljskega parlamenta Elzbieto Witek.

Evropski državljani morajo spoznati, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo in vsako drugo demokratično državo, je v Zagrebu poudarila Urška Klakočar Zupančič.

"Močno verjamem v pomen parlamentarne diplomacije in odprti dialog med parlamenti. Dialog je ključni dejavnik pri vzdrževanju enotnosti na vseh ravneh. Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil mnoge," je dejala Klakočar Zupančič. Predsednica državnega zbora je obenem izrekla sožalje vsem, ki so zaradi vojne izgubili družino, prijatelje in znance, ter izrazila občudovanje nad ukrajinskim vodstvom, narodom in njihovim pogumom. "Ostajam brez besed, ko pomislim na grozote, ki se dogajajo v Evropi v 21. stoletju, in grozljive razmere, ki prizadenejo najobčutljivejše, posebno otroke," je izjavila, a opozorila, da so na vidiku še težji časi.

"Zadovoljna sem, da sta Evropa in svet pokazala takšno solidarnost z ukrajinskim narodom, kar je dokaz, da človeštvo ne pozna meja," je dejala in pri tem opozorila na pomen podpore evropskih državljanov pri skupnem odgovoru mednarodne skupnosti. "Mi lahko pomagamo našim državljanom, da spoznajo, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo kot za vsako drugo državo, ki je posvečena demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic (...) Treba je stalno govoriti tako o kršenju človekovih pravic in gospodarskih ter ekoloških posledicah vojne v Ukrajini kot sankcijah proti Rusiji," je pojasnila.

Vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov pa je opozoril, da je nadaljnjo agresijo Rusije mogoče zaustaviti le z osvoboditvijo Krima.

Srečanje na prošnjo ukrajinskega parlamenta

Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, iskanja načinov za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.

Oba dozdajšnja vrha sta potekala na ravni vlad in predsednikov držav, z vrhom v Zagrebu pa so vzpostavili tudi parlamentarno obliko Krimske platforme.

Dvodnevno srečanje predsednikov in podpredsednikov parlamentov držav ter mednarodnih organizacij, vključenih v Krimsko platformo, v Zagrebu poteka na prošnjo ukrajinskega parlamenta.

Milanović proti usposabljanju na Hrvaškem

Hrvaški parlament je letos februarja, dan po ruski invaziji, sprejel deklaracijo o Ukrajini, v kateri se je Hrvaška po besedah njenega nekdanjega zunanjega ministra Davorja Iva Stierja zavezala, da Ukrajine ne bo podprla le humanitarno in finančno, ampak tudi vojaško.

Med takšno obliko pomoči spada tudi usposabljanje ukrajinskih vojakov, Hrvaška pa je ena izmed 13 držav, ki so za to ponudile tudi svoje ozemlje.

A temu nasprotuje predsednik države Zoran Milanović, ki je dejal, da Hrvaška nima nobenih obveznosti pomagati državi, ki ni članica Nata, ter da po zakonu tuja vojska ne sme vstopati na ozemlje Hrvaške brez odobritve predsednika države. Iz vlade predsedniku sporočajo, da biti neodvisen v vojnem sporu, pomeni podpirati agresorja, enako kot uradni Zagreb meni tudi za Srbijo, ki se edina ni odzvala povabilu na srečanje.