Begunska situacija je v zadnjem času močno razburkala evropsko politično ozračje, pa čeprav je prebežnikov, ki so iz severnoafriških držav preko Sredozemskega morja prišli v Evropo, skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani.

Nova italijanska vlada in njen notranji minister Matteo Salvini odločno zavračata prihode novih ladij, s čimer se je Italija že zapletla v diplomatska nesoglasja s Francijo in Malto. Migracije so tudi v središču nemške politike, kjer se koalicija kanclerke Angele Merkel maje pod težo spora z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki namerava na meji zavračati prebežnike.

Zaradi vse bolj napete situacije je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker za nedeljo sklical neformalno delovno srečanje skupine evropskih voditeljev, na katerem se bo 16 evropskih voditeljev osredotočalo na vprašanje, kako sočasno preprečiti zaprtje nemških meja in razpad tamkajšnje koalicije, podebatirali pa bodo tudi o ideji ustanovitve azilnih centrov na obalah izven meja Evropske unije.

Za morebitno takšno lokacijo se že nekaj časa omenja Albanija, Evropska unija pa se z Združenimi narodi in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) celo pogovarja o načrtu za izkrcavanje v severni Afriki.

Naloga Cerarja preprečiti škodljive dogovore
Na mizi bodo tudi možni bilateralni in multilateralni dogovori. Naloga slovenskega premierja Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle, bo na srečanju preprečiti oblikovanje dogovorov, ki bi škodovali slovenskim interesom. Med njimi sta denimo zapiranje meja ali vračanje prosilcev za azil v Slovenijo, čeprav so tja prišli iz drugih članic, iz Bruslja za Televizijo Slovenija poroča Erika Štular. Dublinska uredba namreč predvideva vračanje prosilcev za azil v državo prve registracije v EU-ju.

Bruseljsko srečanje je bilo sprva zasnovano kot posvet najbolj zaželenih ciljnih držav (Nemčije in Francije) ter držav na zunanji meji EU-ja (Italije, Grčije, Španije, Malte) ter bolgarskega in avstrijskega predsedstva Uniji, a se je po nizu zapletov število udeležencev povečalo na vsaj 16. Na drugi strani države višegrajske četverice - Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska - ki so tudi sprejele najmanj prebežnikov v okviru premestitvenih kvot in najtesneje zaprle svoje meje, vrh bojkotirajo.

Merklova za sklepanje večstranskih dogovorov
Nemška kanclerka je doma stisnjena v kot. Če ne najde boljše rešitve za zmanjšanje števila prosilcev za azil, ji grozi ali uvedba nadzora na nemških mejah - kar zahteva notranji minister Seehofer, ali pa razpad koalicije, kar je oboje slabo tudi za EU. Zaradi zapletov s prebežniškimi kvotami celo Merklova priznava, da celovit evropski dogovor ni mogoč. "Cilj dogovora je, da ugotovimo, ali bi dvostranski, trostranski ali večstranski dogovori lahko bolje reševali določene težave," napoveduje Merklova.

Italija vztraja, da ne bo več sprejemala prebežnikov
"Moja naloga je zavarovati meje te prelepe dežele, ki ne more postati begunsko taborišče," pa vztrajno ponavlja italijanski notranji minister Salvini. Italija je pred kratkim že zavrnila priplutje humanitarne ladje Aquarius z več kot 600 prebežniki na krovu - odgovornost zanjo je na koncu prevzela Španija - trenutno pa se italijanske oblasti z malteškimi prepirajo o odgovornosti za ladjo Lifeline, na kateri medtem prebežniki bolehajo.

Francoski predsednik Macron je že večkrat ostro obsodil ravnanje italijanskih oblasti, ki pa so mu vrnile s podobno mero. "Ne moremo imeti držav, ki imajo velikanske koristi od evropske solidarnosti, ko pa gre za prebežnike, si lastijo pravico do nacionalnega egoizma," je znova ošvrknil Italijo.

Francija in Španija za sankcije in zaprte centre
Macron in Sanchez sta se tik pred vrhom skupaj zavzela za finančno sankcioniranje evropskih držav, ki nasprotujejo sprejemanju prebežnikov, prav tako sta podprla vzpostavitev zaprtih sprejemnih centrov za prebežnike na obalah Evropske unije in ne izven nje. Po Macronovih besedah gre za drugačno in komplementarno rešitev "krize, ki deli Evropo". Trenutno nekaj tovrstnih zaprtih centrov v Grčiji in Italiji deluje pod vodstvom Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR).

Italija letos sprejela manj prebežnikov kot lani
V počasi iztekajoči se prvi polovici letošnjega leta je po navedbah IOM-a na evropske obale Sredozemskega morja prispelo skoraj 40.944 ljudi, 960 pa je mrtvih oziroma pogrešanih. Največ ljudi - 16.228 - je prispelo v Italijo. Na obale Španije je prispelo 12.155 ljudi, na obale Grčije pa 12.514. Na Ciper je priplulo 47 ljudi.

Tako Španija kot Grčija sta letos sprejeli več prebežnikov kot lani, ko je v Španijo prišlo 4.161, v Grčijo pa 8.323 ljudi. Na drugi strani je lani v Italijo prišlo 71.918 ljudi, skoraj petkrat več kot letos.