Stoltenberg je pred srečanjem s konferenco predsednikov Evropskega parlamenta dejal, da se morata Finska in Švedska sami odločiti, ali bosta zaprosili za članstvo v Natu. "Vendar pa če se bosta odločili za to, ju bomo v Natu pozdravili z odprtimi rokami," je poudaril.

Finska in Švedska sta Natovi najtesnejši partnerici, sta močni demokraciji, članici EU-ja. Sodelovanje z njima poteka že dolgo in v Natu se zavedajo, da njuni vojski izpolnjujeta Natove standarde.

"Pričakujem hiter postopek," je glede sprejemanja dvojice skandinavskih držav še povedal Stoltenberg. Ob tem je na vprašanje o varnostnih zagotovilih v času od vložitve prošnje do same ratifikacije pridružitve v parlamentih vseh 30 članic odgovoril, da je mogoče najti dogovor, ki bo dovolj dober in bo deloval za obe državi.

Milanović zahteva blokado

Postopek potrjevanja članstva Finske in Švedske v severnoatlantskem zavezništvu bi se lahko sicer zapletel na Hrvaškem. Predsednik Milanović je namreč ta teden zahteval, da hrvaški sabor blokira njuno članstvo v Natu, dokler Zahod ne pritisne na bošnjaško stranko SDA Bakirja Izetbegovića, da privoli v spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini.

"Dokler se ne reši vprašanja volilnega zakona v BiH-u, dokler Američani, Angleži in Nemci ne prisilijo Sarajevčanov in Izetbegovića, da spremenijo zakon, dokler ne dajo Hrvatom temeljnih pravic, sabor ne sme ratificirati pristopnega sporazuma z Natom za nobeno državo," je Milanović dejal v torek.

To je ponovil tudi v sredo, ko je dejal, da bo "storil vse, da se vstop teh dveh držav v saboru ne realizira", če do konca leta ne bo spremembe volilne zakonodaje v BiH-u. Poudaril je, da nima nič proti Finski in Švedski, ampak želi zgolj zaščititi interese Hrvatov v BiH-u.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je v odzivu na Milanovićeve besede dejal, da Hrvaška podpira članstvo Finske in Švedske v Natu, saj bi to samo okrepilo hrvaško varnost in obrambo.

Ruska invazija v Ukrajini je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Tako v obeh državah poteka intenzivna razprava o članstvu v zvezi Nato, zanj pa bi lahko zaprosili že v prihodnjem mesecu.

Brez referenduma na Švedskem

Švedska premierka Magdalena Andersson je medtem sporočila, da njena vlada ne namerava izvesti referenduma o članstvu v Natu, če bo parlament nadaljeval obravnavo prošnje o pridružitvi, saj se ji zdi to slaba ideja. "Mislim, da stvar ni primerna za referendum," je zatrdila.

"Veliko informacij o nacionalni varnosti je zaupne narave, zato so na takšnem referendumu pomembna vprašanja, o katerih ni mogoče razpravljati, in pomembna dejstva, ki jih ni mogoče dati na mizo," je dejala Andersson.

Švedski parlament trenutno še preučuje varnostno politiko, poročilo pa se pričakuje sredi maja. Poleg tega tudi stranka socialdemokratov Magdalene Andersson preučuje, ali naj opusti svoje nasprotovanje članstvu v Natu. Večina v švedskem parlamentu podpira članstvo v Natu in še največjo oviro predstavljajo vladajoči socialdemokrati.

Tudi vodja največje opozicijske stranke Zmerni zavrača pozive k referendumu. "Volivci niso naivni glede Rusije," je dejal Ulf Kristersson za dnevnik Aftonbladet na začetku tega tedna v razpravi z vodjo Leve stranke Nooshijem Dadgostarjem.

"Zelo jasno je, da so švedski volivci razumeli, kaj se je zgodilo 24. februarja, in so naredili svoje sklepe," pravi Kristersson.

Po drugi strani Dadgostar, čigar stranka nasprotuje članstvu v Natu, pravi, da bi morali imeti zadnjo besedo Švedi. "To mora biti stvar volivcev, pri tem vprašanju mora biti zelo močna demokratična podpora," je dejala.

Javnomnenjska raziskava, ki so jo objavili 20. aprila, je pokazala, da se 57 odstotkov Švedov zavzema za vstop v Nato, v primerjavi z 51 odstotki marca.