Glede na zadnje objavljene izide osrednje volilne komisije je po 99,5 odstotka preštetih glasov za vpis članstva v EU kot cilja v ustavo glasovalo 50,4 odstotka volivcev, proti pa 49,6 odstotka. To je razlika približno 12.000 glasov.

Predsednica Maia Sandu je v ponedeljek dejala, da so Moldavci zmagali v prvi težki bitki, ki bo določila njihovo prihodnost.

To je presenetljiv izid, saj naj bi bil glede na ankete pred glasovanjem uspeh referendumskega vprašanja zagotovljen. Ob postopnem kapljanju izidov je sprva celo kazalo, da bodo Moldavci približevanje EU-ju v državi z 2,6 milijona prebivalcev, ki meji na Romunijo in Ukrajino, celo zavrnili.

Na predsedniških volitvah je največ glasov osvojila Sandu, a bo potreben drugi krog, saj je prejela 42 odstotkov podpore. Zdajšnja voditeljica se bo tako za nov mandat čez dva tedna pomerila s kandidatom opozicije Aleksandrom Stoianoglom, ki je prejel 26 odstotkov glasov.

Sandu, nekdanja svetovalka pri Svetovni banki, je ob napovedi kandidature poudarila, da je poslanstvo njene generacije "demokratično in svobodno vključiti Moldavijo v evropsko družino" ter da se na pol poti ne morejo ustaviti.

Stoianoglo se referenduma o približevanju EU-ju ni udeležil, čeprav njegova stranka socialistov ne nasprotuje vstopu v EU, so pa Sandu očitali, da je referendum o tem razpisala istočasno zato, da bi povečala možnosti za vnovično izvolitev.

Sandu je pozneje sporočila, da je njen tabor na referendumu in prvem krogu predsedniških volitev "pravično zmagal v nepravičnem boju".

"Zmagali smo v prvi bitki v težkem boju, ki bo odločal o prihodnosti naše države," je dejala in državljane Moldavije pozvala, naj se udeležijo drugega kroga predsedniških volitev prihodnji mesec. "Slišali smo vas. Vemo, da moramo storiti več v boju proti korupciji," je dodala.

Von der Leyen: Spet vam je uspelo

Referendum je kot velik mejnik med nedavnim obiskom pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Državi je ob tem obljubila največji sveženj evropske finančne pomoči od njene osamosvojitve, vreden 1,8 milijarde evrov. Pristopna pogajanja je Moldavija uradno začela junija letos, skupaj s sosednjo Ukrajino.

"Čestitke prebivalcem Moldavije in vam, Maia Sandu. Spet vam je uspelo! Moldavija je kljub hibridnim taktikam Rusije pokazala, da je neodvisna, močna in da si želi evropske prihodnosti," je v objavi na omrežju X zapisala von der Leyen.

Izid referenduma je pozdravila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Bravo, Republika Moldavija! Hvala za vaš pogum. Hvala, Maia Sandu. Vaše vodstvo in pogum sta spremenila tok zgodovine. Europa este Moldova. Moldova este Europa. Prihodnost bomo pisali skupaj," je še dodala.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je dejal, da EU ostaja zavezan nadaljnji podpori demokratičnemu razvoju Moldavije in krepitvi njene odpornosti na poti k Uniji. "EU in Moldavija imata skupno prihodnost," je dejal.

"Pozdravljam proevropsko odločitev moldavskih državljanov na referendumu o EU-ju kljub očitnemu zunanjemu vmešavanju. To je signal, ki potrjuje vašo zavezanost evropski poti in nadaljevanju potrebnih reform. EU je pripravljen podpreti Moldavijo in si prizadevati za zagotovitev naše skupne evropske prihodnosti," pa je na omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Obtožbe o kupovanju glasov

Sandu je v nočnem govoru v Kišinjevu, ko je še kazalo na neuspeh zagovornikov vstopa v EU, za izid obtožila tuje vmešavanje. Kot trdi predsednica, obstajajo dokazi o 300.000 kupljenih glasovih, več deset milijonov evrov pa je bilo po njenih besedah porabljenih za laži in propagando.

"Njihov cilj je bil spodkopati demokratični proces. Njihov namen je bil širiti strah in paniko v družbi. Čakamo na končne izide in odgovorili bomo odločno," je dejala.

Pri tem ni neposredno omenila nobene države, so se pa že pred volitvami pojavljala svarila pred vmešavanjem Rusije. Ta je danes pozvala Sandu, naj za to predstavi konkretne dokaze. "To so resne obtožbe. Če zaradi nekih kriminalnih skupin ni prejela glasov, mora predstaviti dokaze," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.

Obenem je izrazil prepričanje, da so se na volitvah dogajale nepravilnosti, češ da veliko podatkov vzbuja vprašanja. "Priča smo povečanju števila glasov za Sandu in usmeritev proti Evropski uniji, ki ga je težko pojasniti," je dodal.

Sandu je v preteklosti Moskvo že večkrat obtožila načrtovanja strmoglavljenja oblasti in na splošno vmešavanja v moldavske notranje zadeve.

Priprave na volitve so zasenčile obtožbe o vmešavanju v volitve pobeglega tajkuna Ilana Shora, ki živi v Rusiji. Na začetku oktobra je moldavska policija Shora, ki je bil v odsotnosti obsojen zaradi goljufije in kraje, obtožila, da je poskušal vzpostaviti mrežo najmanj 130.000 plačanih volivcev, da bi glasovali proti približevanju EU-ju in proti Sandu.

Shor je na družbenih omrežjih javno ponudil plačilo tistim, ki bodo o glasovanju proti prepričali še druge, pri čemer je zatrdil, da je to zakonita uporaba denarja, ki ga je sam zaslužil.

Rusija ima v Moldaviji tradicionalno velik vpliv. Ne nazadnje se je od nekdanje sovjetske republike kmalu po osamosvojitvi in dve leti trajajoči vojni z njeno pomočjo odcepila mednarodno nepriznana Pridnestrska republika na vzhodu, kjer živi veliko Rusov.

OVSE: Volitve in referendum dobro izvedeni

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so sporočili, da so bile predsedniške volitve in referendum "dobro izvedeni", čeprav da so kampanjo zaznamovali tuje vmešavanje in aktivna prizadevanja za širjenje dezinformacij.

V danes objavljenem poročilu je misija OVSE-ja glasovanje ocenila kot "pretežno pozitivno", opozorila pa je na nekaj postopkovnih težav in zlorab sredstev med kampanjo.

Bruselj: Rusko vmešavanje brez primere

Glasovanje na nedeljskih predsedniških volitvah in referendumu o približevanju EU-ju v Moldaviji je bilo po navedbah Bruslja tarča ruskega vmešavanja in ustrahovanja brez primere.

"Ugotavljamo, da je bilo glasovanje tarča vmešavanja in ustrahovanja iz vrst Rusije in njenih posrednikov brez primere, njihov cilj je bilo destabilizirati demokratične procese v Moldaviji," je povedal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Peter Stano.

Stano je poudaril, da se tuje vmešavanje in manipuliranje z informacijami ni dogajalo samo nekaj dni pred glasovanjem, ampak so to poskusi, ki trajajo že dlje časa.

Med primeri je tiskovni predstavnik Josepa Borrella in Evropske komisije navedel najnovejše obtožbe o kupovanju glasov, o katerih je govorila tudi moldavska predsednica, in obsežno rusko propagando v Moldaviji.

Vir informacij o vmešavanju so moldavske oblasti, pa tudi misija EU-ja in diplomatska predstavništva držav članic v Moldaviji, je povedal Stano. "Imamo informacije iz prve roke," je dodal.

Glede učinkovitosti podpore EU-ja Kišinjevu v boju proti dezinformacijam je poudaril, da se rusko vmešavanje včasih zdi uspešno, ker Moskva pri tem ne upošteva nobenih pravil, Unija pa jih.