Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) je pod vodstvom Herberta Kickla prejela 29,1 odstotka glasov, ÖVP kanclerja Karla Nehammerja je s 26,2 odstotka glasov druga, kažejo projekcije ob zaprtju volišč.

Socialdemokrate (SPÖ) je volilo 20,4 odstotka volivcev, štiriodstotni parlamentarni prag pa bodo po projekcijah, ki sta jih objavila APA in avstrijska televizija ORF, med skupno devetimi strankami in listami prestopili še liberalni Neos z 8,8-odstotno podporo ter Zeleni z 8,6 odstotka glasov.

Druge stranke, med njimi Pivska stranka in Avstrijska komunistična stranka, glede na projekcije niso dosegle štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Glede na zadnje volitve leta 2019 so največ pridobili svobodnjaki, za katere je takrat glasovalo le 16 odstotkov volivcev. So pa zmagali že na letošnjih evropskih volitvah, dobili so več kot četrtino glasov.

Po drugi strani precej izgubila ljudska stranka, za katero je pred petimi leti glasovalo več kot 37 odstotkov volivcev.

Glede na projekcije naj bi imeli svobodnjaki v novem parlamentu 57 sedežev, ÖVP 52, SPÖ pa 40, to je toliko kot doslej. Neos naj bi jih imel 17, prav toliko tudi Zeleni, poroča APA.
Med prvimi, ki so čestitali vodji svobodnjakov Kicklu, je bila vodja nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Alice Weidel.

Sorodna novica Lahko skrajno desni svobodnjaki prvič v zgodovini Avstrije postanejo zmagovalci volitev?

V ljudski stranki zatrjujejo, da s Kicklom ne bodo v vladi

A tudi ob zmagi svobodnjakov je le malo verjetno, da bodo populisti, ki so slavili že na junijskih evropskih volitvah, vodili novo vlado in prvič imeli kanclerja. Čeprav so svobodnjaki izrazili željo, da bi po volitvah sestavili vlado skupaj z ljudsko stranko, pa je Nehammer to možnost odločno zavrnil.

V ljudski stranki so tudi po objavi projekcij zatrdili, da s Kicklom ne bodo v vladi. "Tako je bilo včeraj in tako je danes in tudi jutri bo še vedno tako," je dejal generalni sekretar stranke Christian Stocker v prvi izjavi.

Vodja stranke in dosedanji kancler Karl Nehammer pa je dejal, da morajo ugotoviti, zakaj tisti, ki zagovarjajo radikalna stališča, dobijo več glasov kot tisti, ki zastopajo sredino in razum.

Kickl se je v prvi izjavi volivcem zahvalil za pogum in zaupanje. "Volivci so se jasno izrekli," je dejal in dodal, da za njegovo stranko to pomeni, da ne sme spreminjati stališč. Dejal je še, da je treba stranke, ki izključujejo sodelovanje z njim, vprašati, kako gre to skupaj z demokracijo.

Socialdemokrati so razočarani nad izidi. "To je črn dan za demokracijo," je dejal generalni sekretar stranke Klaus Seltenheim. Dodal je, da je njihov cilj preprečiti modro-črno koalicijo, torej koalicijo svobodnjakov in ljudske stranke.

Mediji so pred volitvami omenjali tudi možnost prve tristrankarske koalicije v zgodovini Avstrije, v kateri bi bili ljudska stranka, socialdemokrati in Neos. Mandat za sestavo vlade v Avstriji po posvetovanjih podeli predsednik države, pri čemer ni nujno, da ga da stranki, ki je na volitvah dobila največ glasov.

Zgodovinski rezultat svobodnjakov

Svobodnjaki, ki so jih leta 1955 ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji. FPÖ je doslej sodeloval v petih vladah, nazadnje do leta 2019, ko jo je zatresla afera Ibiza. Vendar stranka nikoli do zdaj ni imela kanclerja.

Leta 2021 je vodenje FPÖ-ja prevzel Herbert Kickl, ki je kariero v stranki zgradil predvsem kot njen dolgoletni ideolog. 55-letni maratonski tekač in alpinist iz Beljaka je poklicni politik in čeprav ne velja za karizmatičnega, si je stranka pod njegovim vodstvom povrnila priljubljenost.

Kickl je sicer znan po ostrem jeziku. Tako je avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna označil za senilno mumijo. Medijem očita pomanjkanje objektivnosti in se zanaša predvsem na družbena omrežja. Pogosto uporablja izraze, ki spominjajo na nacistično preteklost svobodnjakov.

V kampanji je sicer prevladovala zaskrbljenost volivcev zaradi gospodarskih težav in priseljevanja. Evroskeptični in proruski svobodnjaki so med kampanjo obljubljali strožja pravila glede priseljevanja in do prosilcev za azil.