Zunanji ministri članic Nata so v romunski prestolnici sklenili dvodnevno zasedanje, ki je bilo drugi dan posvečeno državam na vzhodnem in južnem robu zavezništva.

"Rusija nanje vpliva na različne načine, vendar je bolje, da jih podpremo zdaj, kot pa da smo priča razvoju dogodkov v napačno smer, kot smo mu bili priča ob napadu na Ukrajino v začetku leta," je dejal Stoltenberg po zaključku zasedanja, ki pa ni navedel podrobnosti, za kakšno pomoč konkretno bo šlo v primeru trojice držav.

Glede BiH-a je dejal, da je pomembno ustaviti pritiske ruskega vmešvanja in vplivanja, kot eno od glavnih nalog pa je izpostavil oblikovanje oblasti po volitvah.

Zunanja ministrica BiH-a Bisera Turković, ki se je udeležila srečanja, je povedala, da jo skrbijo ruske namere glede njene države. "V naši vladi imamo ruske nameščence in razdeljenost v naši državi je globoka," je dejala.

Moldova, ki se že tri tri desetletja sooča z nerešenim konfliktom s separatisti v večinoma rusko govoreči pokrajini Pridnesterje, kjer so nameščene ruske mirovne sile, je prejšni teden sporočila, da se zaradi energetske krize, ki je posledica vojne v sosednji Ukrajini, pripravlja na težko zimo, ki bi lahko prinesla tudi družbene nemire.

V Gruziji proruski separatisti od ruskega napada leta 2008 nadzirajo dve pokrajini, Abkhazijo in Južno Osetijo. Stoltenberg je dejal, da je v kavkaški državi že več deset Natovih inštruktorjev, medtem ko so članice zavezništva obljubile tudi novo pomoč.

Sorodna novica Fajon: Slovenija bo Ukrajini še naprej pomagala materialno in humanitarno

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pred drugim dnem neuradnega zasedanja zavezništva Nato v Bukarešti dejal, da mora Evropa povečati svojo navzočnost na Zahodnem Balkanu, da bi s tem omejila vpliv Rusije.

"Stabilnost na Zahodnem Balkanu je pomembna za mir. Rusijo na Zahodnem Balkanu moramo ustaviti, potrebujemo več Evrope," je dejal Tajani.

"Zaščititi moramo vse države na Zahodnem Balkanu in blizu Ukrajine, ker je v tem trenutku pomembno sodelovati, enotnost je pomembna in je močno sporočilo Rusiji," je dodal pred začetkom drugega dne neuradnih pogovorov zunanjih ministrov Nata v Bukarešti.

Članstvo odprto za tiste, ki ne bi ogrozili varnosti Nata

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da je Nato na srečanju potrdil svojo politiko odprtih vrat, vendar je članstvo namenjeno le državam, katerih vstop ne bi ogrozil varnosti zavezništva.

Države, ki se pridružujejo zavezništvu, bi morale krepiti varnost članic, ne pa je ogrožati, je dejal Szijjarto, ki se je ob robu zasedanja sestal s finskim in švedskim kolegom ter jima zagotovil, da Madžarska podpira vstop njunih držav v Nato.

"Madžarska vlada je osnutek ratifikacije njihove prošnje že predložila parlamentu, ki pa je trenutno zaposlen z zakonodajo, ki jo zahteva Evropska komisija," je dejal Szijjarto, pri čemer je mislil na 17 zavez, ki jih je Bruselj podal v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Po njegovih besedah bo parlament o širitvi Nata glasoval v začetku prihodnjega leta.

Turčija opazi napredek Švedske

Sprejem Švedske in Finske v Nato sicer še naprej blokira Turčija, in sicer zaradi njune domnevne podpore kurdskim silam v Siriji, za katere meni, da so povezane s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično skupino.

Turčija je v Bukarešti sicer signalizirala, da je zadovoljna z napredkom Stockholma na tem področju. "Izjave Švedske so dobre, vendar moramo videti konkretne korake," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

Švedski zunanji minister Tobias Billstrom je po torkovem srečanju s turškim kolegom izjavil, da napredujejo pri izvajanju tristranskega memoranduma, ki je bil podpisan v Madridu.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa jih morajo ratificirati vse države članice. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata.

Szijjarto svari pred "protikitajskim blokom"

Na današnjem zasedanju ministrov Nata je Szijjarto tudi posvaril, da zavezništvo ne bi smelo postati "protikitajski blok" in blokirati gospodarskega sodelovanja s Pekingom.

"Zahod ima ogromno priložnosti, ko gre za vzpostavljanje odnosov s Kitajsko, in evropsko gospodarstvo ne more uspeti brez nje, zlasti po opustošenju, ki so ga povzročile sankcije proti Rusiji," je še dodal predstavnik vlade, ki je najbolj med vsemi v EU-ju nasprotovala zaostrovanju gospodarskih sankcij po ruskem napadu na Ukrajino.

Zunanji ministri članic Nata so v torek na začetku dvodnevnega zasedanja v Bukarešti sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo okrepili pomoč Ukrajini. Podporo naj bi zagotavljali tako dolgo, kot bo to potrebno.

ZDA so ob tem napovedale okrepitev vojaške navzočnosti na vzhodnem krilu zveze Nato in od začetka ruske invazije na Ukrajino v Romunijo napotile že približno 4000 vojakov.