Ministri držav članic Nata, ki so se od torka sestajali v Bukarešti, so prvi dan zasedanja govorili o pomoči in solidarnosti z Ukrajino, pri čemer so ostro obsodili tako rusko agresijo na državo kot tudi napade na civilno energetsko in vodno infrastrukturo.

Obsodili so tudi poboj številnih civilistov in v pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo vnovič potrdili polno podporo Ukrajini, je dejala ministrica Fajon ob koncu zasedanja v Bukarešti, od koder se je javila prek videopovezave.

Ukrajina je po njenih besedah na zasedanju znova zaprosila tako za vojaško pomoč kot tudi za takojšnjo pomoč pri obnovi poškodovane infrastrukture. "Pred pragom je zima, mraz je, brez elektrike in vode bo veliko Ukrajincev zapustilo svoje domove, tudi pri tem bo treba ob humanitarni krizi, ki se lahko zgodi, pomagati civilistom na begu," je ob tem opozorila Fajon in dejala, da so se na vladi že pogovarjali o možnosti dobave nujnega materiala za obnovo poškodovane infrastrukture in k temu Slovenija stremi tudi v nadaljevanju. Glede morebitne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejala, da je Slovenija svoja skladišča v tem pogledu v veliki meri izčrpala, v prihodnje pa bo sodelovala predvsem s tisto materialno in razvojno oziroma humanitarno pomočjo, ki jo bodo ljudje potrebovali, pa seveda tudi pri sprejemu beguncev v državi.

Slovenija že pomaga Ukrajini materialno in humanitarno, pred kratkim je pristopila in napovedala finančno pomoč v znesku milijon evrov v okviru programa za izvoz žita iz Ukrajine, sodeluje tudi v okviru drugih razvojnih humanitarnih projektov, obenem tudi pri obnovi Ukrajine po vojni, je ob tem še spomnila Fajon.

Varnostna tveganja v BiH-u, Moldaviji in Gruziji

Drugi dan zasedanja, na katerem sta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra kandidatk za članstvo v Natu Finske in Švedske, so se ministri sešli še s kolegi iz BiH-a, Moldavije in Gruzije. Govorili so o varnostnih tveganjih v teh državah, ki so zaradi ruske politične vpletenosti posredno ogrožene, je dejala Fajon.

Ministri so govorili tudi o Zahodnem Balkanu, kjer prav tako obstajajo varnostna tveganja, in pri tem ponovili zavezanost podpori celotni regiji. Fajon je ob tem ponovila prizadevanja Slovenije, da BiH še letos dobi status kandidatke za članstvo v EU-ju, obenem pa tudi podprla prizadevanja tako za članstvo v EU-ju kot v Natu vseh treh držav – BiH-a, Gruzije in Moldavije.

Glede morebitne dodatne vojaške prisotnosti Slovenije v BiH-u je Fajon na novinarsko vprašanje dejala, da v tem trenutku, vsaj na njeni ravni, pogovori o tem ne potekajo. Obrambni minister Marjan Šarec je sicer oktobra, ob obisku makedonske kolegice Slavjanke Petrovske v Ljubljani, napovedal okrepitev vojaške prisotnosti v regiji Zahodnega Balkana, med drugim v BiH-u.

Izzivi, ki jih predstavlja Kitajska

Ministri so v Bukarešti govorili še o izzivih, ki jih za Nato predstavlja Kitajska, in sicer o odnosu, ki je prerasel iz partnerskega v tekmovalni, je povedala ministrica. Danes imamo strateški interes za sodelovanje, ko gre za podnebne in zdravstvene izzive, jedrsko varnost, na drugi strani pa se zavedamo, da imamo opravka z avtoritarnim režimom in da moramo v tem pogledu obravnavati tudi morebitna tveganja, ki jih prinaša Kitajska, je pojasnila.

Ministri so na zasedanju sprejeli skupno izjavo s sporočilom, da ostajajo zaveznice skupaj v sodelovanju z EU-jem zavezane miru. "In to je bilo tudi moje sporočilo: Slovenija ostaja zavezana politiki miru in delovali bomo v tej smeri, da kot članica EU-ja in zveze Nato s prispevki po svojih zmogljivostih storimo vse, da bomo zagotavljali mir in stabilnost v naši neposredni soseščini," je še povedala ministrica Fajon.