Če je v Berlinu, kot poroča Polona Fijavž, že na prvi pogled poletje zelo drugačno od predkoronskih, ni velikih koncertov in razgibanega nočnega življenja, po katerem slovi nemška prestolnica, dopisnik iz Srbije Boštjan Anžin opaža, da je na vročem Balkanu vse zelo sproščeno, kršenje ukrepov pa običajna praksa. Tudi v Rimu so se po besedah dopisnika Janka Petrovca življenje in turisti vrnili na ulice večnega mesta, tudi tam pa v gostinskih lokalih in na plažah "pozabljajo" na pravilo o medosebni razdalji.

Več v nadaljevanju.

Kakšno je letošnje poletje, sploh v primerjavi s prejšnjim, ki je bilo močno v znamenju pandemije?

Polona Fijavž: v primerjavi s prejšnjim je nekoliko bolj sproščeno, a je podoba Berlina to poletje še vedno precej žalostna. Nekaj koncertov zunaj, a je vse zelo omejeno. Sprostili so ukrepe za cepljene ter tiste, ki so virus preboleli ali imajo negativen izvid testa, tako da lokali zunaj so polni, jezera tudi, na prvi pogled deluje vse normalno. Pretekli konec tedna so izvedli pilotni projekt odprtja klubov – odprli so peščico klubov, noter spustili testirane in cepljene, za katere ni veljalo, da morajo nositi maske ali upoštevati razdaljo – potem pa bodo videli, kako bo to vplivalo na okužbe. Ljudje se tega neverjetno veselijo, da bo znana berlinska klubska scena vsaj na kratko zadihala. Nad vsem bedi berlinska univerzitetna klinika Charite. Projekt kaže, na kako različne načine skuša mesto Berlin vnašati vsaj delno, občasno vsakdanjost ob vsem manku, ki ga prinašajo koronski ukrepi. Gledališča so pripravila predstave za zunaj, tako da je bil Berlin to poletje nekoliko bolj pripravljen na omejitve, a kljub temu se zdi, da so vsi nekako računali na to, da bo poleti pandemija, tudi zaradi cepiva, že mimo. Tako je bilo tudi lansko poletje, pa obakrat ni popolnoma tako, na žalost.

Boštjan Anžin: vsekakor je razlika očitna, lani turistov praktično ni bilo, zdaj spet lahko slišite tudi veliko slovenščine. In marsikdo se začudi, kako zelo "sproščeno" poteka življenje in kako pogosto se kršijo številni ukrepi, ki sicer še vedno veljajo, npr. v zaprtih prostorih. In spet je grozljivo vroče, kar sicer nima zveze s pandemijo in česar bi se verjetno res že moral navaditi, ampak zdaj imamo cele tedne temperature več kot 35 stopinj Celzija. Da se stvari počasi normalizirajo, lahko vidite tudi na mejnih prehodih, kjer se ob koncih tedna spet čaka tudi po 5 ur in več.

Janko Petrovec: če boste vprašali hotelirje, potem poletje ni dobro. Na njihovem združenju Federalberghi se pritožujejo, da so v prvih šestih mesecih leta izgubili za 73,4 odstotka dohodka v primerjavi s prvim polletjem leta 2019.

Toda poleti si bodo vsaj delno opomogli. Italijani, ki v zadnjih letih še vedno 60-odstotno letujejo v avgustu, so tudi letos po večini izbrali morje. Razlika je v tem, da se pogosteje odločajo za pot z avtom, velika večina pa bo letovala v Italiji – po zadnjih ocenah kar 93 odstotkov italijanskih dopustnikov. Trenutno je 60 odstotkov populacije nad 12 let že končalo cepljenje, toda pri mnogih destinacijah (recimo v Španiji) je poleg zelenega covidnega potrdila potrebno še zamudno izpolnjevanje drugih formularjev, sploh pa je razvoj sezone zaradi širjenja različice delta nepredvidljiv. Federalberghi meni, da bo kljub negotovosti – tudi materialni – med junijem in septembrom vsaj kakšen teden počitnic užilo 54,5 odstotka Italijanov, kar je več kot 32 milijonov ljudi – ali dobra 2 milijona manj kot poleti leta 2019.

Je turistov več, manj, so domačini v večjem številu zapustili domače mesto ali ostajajo doma?

Polona Fijavž: več kot lani, a bistveno manj kot kadar koli prej. Veliko je Nemcev ali turistov iz sosednjih držav, nekaj Američanov in nič Azijcev. Mesto v resnici deluje ravno prav polno in od daleč to poletje deluje celo zelo prijetno. Nemci v veliki meri ostajajo doma, gredo na baltsko ali severno morje, ob jezera, v bavarske hribe, nekateri v Avstrijo, še manj v Italijo in Hrvaško. Bistveno manj kot prejšnja leta jih je šlo tudi v sicer najbolj priljubljeno Španijo, pa v Francijo, tako da Nemci, čeprav niso dobili bonov za podporo domačega turizma, letos večinoma ostajajo doma.

Boštjan Anžin: kot že rečeno, se to, da je turistov več, vidi na vsakem koraku. Turistične kapacitete so dobro zasedene, po cepilnem turizmu smo tu doživeli še karantenskega, tako da je mesto še vedno polno Indijcev, ki se na fakultete, v službe v ZDA, Kanadi in drugod vračajo prek Srbije, ki je zeleno območje, kar jim po nekaj dneh bivanja tu (in ob vrsti testov) omogoča, da pot nadaljujejo brez karanten. Tukaj pa zagotovo pogrešajo kitajske turiste, ki so jih videli kot glavni turistični potencial, a jih je pri ambicioznih načrtih ustavila pandemija. Številni Srbi so se po enoletnem predahu spet prebili (pogosto ob velikih gnečah na mejah, zapletih s testi, potrdilih o cepljenju itd.) do Grčije, Črne gore, Hrvaške, zadnji dve leti so odkrili Albanijo (ki je imela za vstop turistov ves čas relativno odprte meje) in seveda so zadnji dve leti kot drugod veliko pogosteje odkrivali lepote svoje države. Tudi tu imajo neke vrste bonov (sicer ne vezanih na pandemijo, ampak je to že večletni projekt za spodbujanje domačega turizma).

Janko Petrovec: Italija in Rim za zdaj ostajata prijazna tujim obiskovalcem. Zabavnih plesnih prireditev ni in tudi diskoteke povsod ostajajo zaprte, sicer pa življenje teče in tudi prireditev ne manjka. Na večini lokacij je sicer poskrbljeno za ustrezne medosebne razdalje, le po gostinskih lokalih in plažah izginjajo.

V prestolnici opažam bistveno več turistov kot lani, čeprav jih je hkrati precej manj kot predlani. Sprehod po tradicionalno "ameriški" dopustniški četrti Trastevere pokaže, da so se vrnili tudi številni gostje z onkraj Atlantika. Zato pa hoteli s petimi zvezdicami na ulici Veneto, ki jih zadnja leta polnijo Arabci in Rusi, še vedno niso polni.

Je kakšna domača tema, ki v teh dneh močno zaposluje Nemce, Srbe oz. Italijane?

Polona Fijavž: poplave, volitve, kako naprej v koroni in seveda olimpijske igre. A zadnje kljub uspehom Nemcev precej manj kot pred 5 leti. Vse, kar se dogaja v Nemčiji, je nekako spremljano v luči volitev in slovesa Angele Merkel po 16 letih vodenja te države, pa vendar manj, kot bi si mislili. Predvolilna kampanja je v resnici presenetljivo dolgočasna. Kandidati imajo pakt o nenapadanju glede koronskih ukrepov, nekako neambiciozno se obnašajo v tem predvolilnem času.

Popolnoma so Nemčijo pretresle poplave sredi julija, več kot 200 mrtvih in to Nemce na veliko zaposluje. Ko sem obiskala dolino reke Ahr dobra 2 tedna po poplavah, je tam popolno razdejanje. Nemci ne morejo dojeti, da se je to zgodilo njim, da je umrlo toliko ljudi. "V Nemčiji, kaj takega. Vajeni smo posnetkov iz držav tretjega sveta, ampak da se lahko pri nas zgodi kaj takega, to je popolnoma nedoumljivo," pravijo. Srečo imajo, da je predvolilni čas in da dva pomembna odločevalca o obnovah – ministrski predsednik Severnega Porenja Vestfalije Armin Laschet in finančni minister Olaf Scholz – kandidirata za kanclerja, prvi v imenu Krščansko demokratske, drugi pa v imenu Socialdemokratske stranke. Po drugi strani pa sem tudi videla, kako solidarni so Nemci s svojimi sodržavljani, v dolino reke Ahr pride vsak dan na tisoče prostovoljcev iz vse Nemčije, dopust si jemljejo za to, da lahko pomagajo sodržavljanom v stiski. In prav prostovoljci so tisti, ki so poskrbeli za to, da na cestah ni več kupov blata, da ljudem pomagajo čistiti kleti, jih bodrijo, delijo hrano, pijačo. Tako da je dogodkovno zelo pestro poletje letos v Nemčiji, dolgočasni predvolilni kampanji navkljub.

Boštjan Anžin: tem tukaj ne zmanjka nikoli. Trenutno je verjetno najbolj vroče okoli kriminalne združbe, povezane s klanom Veljka Belivuka. Srbi so kar po televiziji gledali fotografije trupel, poslušali bizarna odkritja o tem, kako naj bi trupla (predvsem ljudi, povezanih z navijaško-kriminalno sceno) mleli ... ob tem je to postala prvovrstna politična zgodba, saj opozicija Vučića in koalicijo obtožuje, da so bili z Belivukom povezani, da so ga ščitili, se z njim sestajali. Obrambni minister Stefanović je v nemilosti, saj so ga začeli obtoževati, da poskuša tudi prek tega primera rušiti predsednika Aleksandra Vučića (ob tem je izjavil, da so namig dobili od FBI-ja, kar v notranjem ministrstvu zanikajo), notranji minister Vulin in predsednik Vučić pa napovedujeta vložitev obtožnice proti sebi, da bosta lahko dokazala, da govorita resnico, menda kar s poligrafom. Pa seveda covid, vročina, v BIH je prispel novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki ga v Republiki Srbski ne priznavajo, še bolj, ker je njegov predhodnik Valentin Inzko sprejel zakon o prepovedi zanikanja genocida v Srebrenici. Politična kriza v Črni gori, Severna Makedonija, ki jo na poti v EU še kar blokira Bolgarija ... Skratka ni počitnic za balkanske politike.

Ob tem ne smem pozabiti na veliko razočaranje, ker Novak Đoković ni dobil medalje na olimpijskih igrah.

Janko Petrovec: italijanska politika v teh dneh hiti z zadnjimi ukrepi pred parlamentarnimi počitnicami. Vlada je tik pred zdajci poskrbela za reformo pravosodja, ki krajša roke zastaranja pri obravnavi primerov na prizivnih in vrhovnih sodiščih. Vlada je reformo nekoliko popravila in njeno uvedbo zamaknila za nekaj let, kljub temu pa ji precej glasno nasprotuje Gibanje petih zvezd, ki se zavzema za odpravo zastaranja sodnih procesov, in del sodne stroke, ki meni, da bo po novem zaradi zastaranja ostalo preveč obtožencev brez dokončne obsodbe.

Pretekli teden se je v Italiji začelo t. i. "belo polletje", gre za šestmesečno obdobje izbire novega predsednika republike, za kar je tu odgovoren parlament. V tem času zdajšnji predsednik ne more razpustiti parlamenta, zato tudi predčasnih volitev ne more biti. Kaže, da se premier Mario Draghi zaveda, da trenutno ni alternative njegovi široki vladni koaliciji, zato je kljub negodovanju vezal zaupnico na sprejemanje reforme sodnih postopkov.

Mimo politike pa Italija v teh mesecih uživa zlasti v predstavi svojih športnikov. Po zmagi na evropskem nogometnem prvenstvu zdaj domoljubje krepijo olimpioniki – zlasti tekač Marcell Jacobs, ki je postavil nov evropski rekord v teku na 100 metrov, in seveda domov odnesel tudi zlato medaljo.

Kakšno je zdajšnje stanje, kar se tiče dojemanja pandemije in stanja glede okužb? Se bojijo jeseni, kako bo s šolo?

Polona Fijavž: se. V Hamburgu se je pouk že začel, v Berlinu se je začel ta ponedeljek. Nemci se ne morejo sporazumeti, ali je to že četrti val ali ne, ali je dovolj ljudi cepljenih, da bolnišnice ne bodo polne, ali ne, ali je metodologija spremljanja okužb primerna ali ne. Zdaj nekako visijo v zraku ukrepi za jesen, jasno je, da bodo še naprej potrebne maske in PCT-pravila, ne ve pa se, ali bodo imeli cepljeni kakršne koli prednosti ali ne. Ministrica za pravosodje Lambrecht je dejala, da to ne bi bilo smiselno, ker nikogar ne želijo posredno prisiliti v cepljenje, po drugi strani pa lahko restavracije in zasebniki na vseh področjih sami določijo, koga bodo spustili na prireditve – torej lahko necepljenim to prepovedo. Poleg tega je pričakovati, da bodo sredi oktobra ukinili brezplačne hitre teste – že od marca se lahko testiramo brezplačno, ob vseh urah dneva, na vsaki ulici je testni center – kar bo necepljenim finančno otežilo življenje. Kar se šol tiče – veliko šol je poletni čas izkoristilo, da so nakupile prezračevalne naprave, to je bil poziv ministrstev, otroci se še vedno testirajo 2-3 krat tedensko in imajo vsaj zdaj še maske pri pouku. Ti ukrepi naj bi zadostovali, da bi šolsko leto potekalo približno običajno, vse drugo bi bilo ob toliko izkušnjah in tolikšnem vedenju o koroni nesprejemljivo.

Boštjan Anžin: Počasi se število okužb zvišuje, epidemiologi že svarijo pred jesenjo in tem, da bodo v trenutku, ko in če bo novih okužb dnevno več kot 1000, spet potrebni ukrepi, predvsem, ko gre za večja druženja, ki zdaj, kot vemo, potekajo, seveda ob določenih ukrepih. Prav danes so sporočili, da za zdaj ni nobenega razloga, da bi razmišljali, da bi se šolsko leto začelo kaj drugače kot običajno, torej v šolah. Pričakujejo, da bo število novih okužb do oktobra raslo, veliko pozornosti namenjajo temu, da bi cepili čim več študentov (in drugih prebivalcev ‒ po začetni cepilni evforiji v državi, ki je imela ves čas na voljo dovolj cepiv, se je pripravljenost za cepljenje močno zmanjšala, epidemiologi pa svarijo, da bomo vse to plačevali jeseni in pozimi). Sicer pa, kdor pride sem, bo opazil, da je vnema spoštovanja ukrepov minila. Še posebej, ko gre za nošenje mask v zaprtih prostorih, tu je življenje po začetnih res strogih zapiranjih potekalo (v primerjavi s preostalo Evropo) relativno normalno in za zdaj pri tem ostaja.

Janko Petrovec: tudi v Italiji je število novih primerov v porastu: v zadnjih dneh se je dvignilo nad 5000 novih okužb dnevno. Različica delta zaleže za 95 odstotkov novih primerov. V zadnjih dveh tednih je znova začelo rasti število hospitaliziranih in intenzivnih bolnikov, a mnogo počasneje kot v prvih treh valovih epidemije. Odgovorni opozarjajo, da jih skrbi zlasti 2 milijona starejših od 60 let, ki se doslej še niso cepili. Novost od petka je obvezna uporaba zelenega covidnega potrdila pri vstopu v zaprte gostinske lokale, kine, fitnese, na sejme in druge množične prireditve. Glede tega so po vsej Italiji potekali protesti, a kot kaže, vlada ne namerava popustiti. Še več: septembra utegnejo podoben ukrep uveljaviti tudi v javnem transportu oziroma vsaj pri daljših relacijah. Vlada ob tem daje znake, da bi rada uveljavila obvezno cepljenje za učno osebje v šolah, a dokončne odločitve še ni sprejela. Že zdaj pa velja, da morajo biti cepljeni vsi zdravniki in medicinske sestre, ki imajo stike z bolniki. Necepljenim grozi vsaj premestitev na drugo delovno mesto.