Gospodarski minister Robert Habeck iz Zelenih je od lanske zime zagovarjal, da bi morala nemška težka industrija, ki tekmuje na svetovnem trgu s Kitajci, Američani in podjetji iz drugih držav, v katerih je elektrika do trikrat cenejša, doma za elektriko plačevati največ šest centov na kilovatno uro, torej vsaj pol manj kot trenutno.

Kancler in finančni minister sta se upirala z argumentom, da bi subvencije nudile škodljivo potuho in zamaknile nujno energetsko prestrukturiranje. Zdaj so vsi trije dosegli dogovor. Subvencij ne bo, bodo pa vsa nemška proizvodna podjetja vsaj v letih 2024 in 2025 na elektriko plačevala minimalen davek, ki ga Unija še dopušča – namesto zdajšnjih 1,5 centa zgolj 0,05 centa na kilovatno uro.

"Zame je bilo pomembno, da ne pazimo samo na velika, temveč tudi manjša podjetja, in da trg ostane nedotaknjen. Ne nudimo subvencij, pač pa spreminjamo davke," je dejal finančni minister Christian Lindner.

Nemški proračun bo to prenesel, dodaja Lindner. 350 energetsko najintenzivnejših podjetij bo v prihodnjih petih letih še naprej prejemalo tudi posebno nadomestilo prek instrumenta, ki jih oprošča stroškov, nastalih s trgovanjem z izpusti ogljikovega dioksida. Za 90 največjih porabnikov bodo tovrstne olajšave še višje. Doslej so morali proizvodni obrati za prvo porabljeno gigavatno uro električne energije strošek v celoti nositi sami.

Ukrepi znašajo v petih letih 28 milijard evrov, od tega 17 milijard za težko industrijo. Nemčija nudi tudi subvencije pri plačilu omrežnine.

Z vsemi olajšavami naj bi končni znesek za ceno elektrike vendarle znašal šest centov na kilovatno uro. Gospodarski minister Habeck je razmeroma zadovoljen. Nemški koncerni so dolgo grozili, nekateri pa grožnjo uresničili s selitvijo novih vlaganj v tujino. Vlada želi industrijo, ki že vlaga v obnovljive vire energije, zadržati doma zaradi ohranjanja verig vrednosti in delovnih mest.