Približno 10.000 kmetov se je znova zbralo v središču nemške prestolnice, kjer so s 3000 traktorji in 2000 tovornjaki zasedli in zaprli eno od osrednjih mestnih avenij.

Pred nezadovoljne kmete je na oder za govornike pred Brandenburškimi vrati stopil tudi finančni minister. "Ne morem vam več obljubiti državne pomoči iz zveznega proračuna," jim je dejal. "Lahko pa se skupaj borimo, da boste uživali več svobode in spoštovanja do vašega dela," je še dodal, a protestnikov ni prepričal, ampak je doživel salve posmehovanja, ki jih je moral prekiniti vodja kmečke zveze Joachim Rukwied.

"Spoštujem vsakega politika, ki je pripravljen priti k nam," je dejal Rukwied, ki je moral v nekem trenutku Lindnerju celo vzeti mikrofon iz rok, da je množico pozval k prenehanju norčevanja iz ministra, dokler govori. "Finančni minister je tukaj, nima smisla, da ga izžvižgamo," je sporočil.

Čeprav Lindner sebe opisuje kot fanta s podeželja, ki je v mladosti čistil hleve, mu ni uspelo pridobiti simpatij kmetov, še posebej ko je njihov miroljubni protest v Berlinu primerjal z vedenjem podnebnih aktivistov, ki so z barvo poškropili Brandenburška vrata – simbol nemške nacionalne enotnosti.

Protestnikom je skušal pojasniti, da so redka sredstva, ki so na voljo, potrebna za naložbe v dolgo zanemarjene šole in ceste ter za energetske subvencije industriji. Največje neodobravanje pa si je nakopal, ko je dejal, da je denar potreben zaradi vojne v Ukrajini. "Z vojno v Ukrajini sta mir in svoboda v Evropi znova ogrožena, zato moramo znova vlagati v našo varnost, kot smo včasih," je zatrdil.

Protesti kmetov še povečujejo pritisk na vlado kanclerja Olafa Scholza, ki skuša urediti javne finance, ob tem pa tudi zajeziti vse večjo podporo skrajnodesničarskim strankam in gibanjem. Oblasti so sprva nameravale subvencije ukiniti naenkrat, zaradi pritiskov pa so se odločile, da jih odpravijo postopoma.

A kmetov tudi ta načrt ni pomiril. "Kmetje bomo izumrli," je v nedeljo dejal Karl Wilhelm Kempner, ko se je v Kölnu vkrcal na avtobus, namenjen na proteste. "Prebivalstvo mora razumeti, da bo treba uvoziti veliko več hrane, če subvencije ne bodo obnovljene," je dodal.

Naraščanje podpore desnici

Zaradi protestov in stavk v železniškem prometu je podpora nemški vladi še bolj padla, po drugi strani pa so javnomnenjske raziskave pokazale novo rast podpore skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo.

V državi vlada tudi zaskrbljenost, da bo proteste kmetov skušala izkoristiti skrajna desnica, saj so se v preteklih dneh med protestnike pomešali pripadniki nekaterih skrajnih neonacističnih in nacionalističnih skupin. Kot poroča BBC, naj bi se na omrežju Telegram celo širile ideje nekaterih teh skupin, da bi izvedli tako velik pritisk na vlado, da bi ta morala odstopiti. Skrajne skupine, kot sta Tretji glas in Domovina, imajo na spletu zelo veliko privržencev.