Za predlog zakona je glasovalo 338 poslancev in poslank, 349 jih je bilo proti, pet pa vzdržanih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

S predlogom sta želela konservativni CDU/CSU in njen kanclerski kandidat Friedrich Merz omejiti združevanje družin priseljencev in razširiti pooblastila mejne policije.

V sredo je spodnji dom parlamenta bundestag ob podpori AfD-ja s tesno večino podprl za vlado sicer nezavezujoč predlog Merza o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah.

Merz je s tem manevrom, ki so ga druge stranke obsodile kot kršitev t. i. požarnega zidu proti sodelovanju s skrajnimi strankami, sprožil ogorčenje.

S t. i. zakonom o omejitvi pritoka tujcev, o katerem je danes razpravljal in glasoval bundestag, naj bi po predlogu CDU/CSU-ja preprečili združevanje družin tujcev, ki jim v Nemčiji azil ni odobren, a so upravičeni do subsidiarne zaščite in lahko začasno ostanejo v državi iz drugih razlogov.

Od leta 2018 lahko vsak mesec iz humanitarnih razlogov v Nemčijo pride 1000 sorodnikov ljudi, upravičenih do subsidiarne zaščite. Zakon bi poleg tega nemški zvezni policiji dal pooblastila za pridržanje in izgon prebežnikov.

Scholz: Kdor se spoprijatelji s skrajno desnico, kapitulira pred skrajneži

Socialni demokrati (SPD) nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki osnutku zakona nasprotujejo, so napovedali možnost ustavne presoje zakona, če bi bil sprejet. Podporo predlogu so odrekli tudi liberalci (FDP), ki so neuspešno predlagali, da bi predlog vrnili v obravnavo na pristojni odbor, pred glasovanjem pa bi stranke oblikovale sprejemljiv kompromis, s katerim bi se izognili odvisnosti volilnega izida od podpore AfD-ja.

Scholz je obljubil, da njegova stranka SPD nikoli ne bo sodelovala s skrajno desnico. "Kdor se spoprijatelji s skrajno desnico, kapitulira pred skrajneži. Kdor si enkrat poda roko s skrajno desnico, jo naredi sprejemljivo in s tem tudi strup, ki ga že leta razpršuje po naši državi. Boljše rešitve je mogoče najti v sredini kot v zavezništvu s skrajneži," je dodal.

Vodja poslanske skupine SPD-ja Rolf Mützenich se je po glasovanju zahvalil poslancem iz vrst CDU/CSU-ja, ki niso podprli Merzevega predloga. Dejal je, da je Merz doživel dva poraza. Prvič mu je spodletelo, ko se je skušal približati AfD-ju, drugič pa, ko ga je zavrnila večina poslank in poslancev v bundestagu, je pojasnil.

Sopredsedujoča poslanske skupine Zelenih Britta Hasselmann je izid glasovanja označila za dobro novico, a hkrati opozorila, da so "v demokratični sredini nastale velike razpoke". Druga sopredsednica Katharina Dröge pa je CDU/CSU obtožila izsiljevanja za sprejetje predloga. "Že zdaj lahko vidite, kako uničujoče je za parlamentarno demokracijo, ko demokratične sile začnejo sklepati zavezništva s skrajno desnico," je dodala.

Tudi vodja poslanske skupine Levice Heidi Reichinnek je pozdravila zavrnitev predloga in dodala, da bi bil ta sprejet, če mu ne bi nasprotovala njena stranka.

Sopredsednica AfD-ja Alice Weidel je medtem izid označila kot grenak poraz za Merza. Dejala je, da ne bi smel biti kanclerski kandidat.

Kljub porazu v bundestagu je Merz dejal, da sta tako on kot njegova stranka zdaj v močnejšem položaju. Kot je dejal, državljani Nemčije zdaj resnično verjamejo, da CDU "resno misli spremeniti azilno politiko in politiko priseljevanja".

Hkrati je dvome AfD-ja o primernosti njegove kandidature za kanclerja po porazu v bundestagu označil za neutemeljene. "AfD nas želi uničiti. Ne bomo se pustili," je dodal.