Na pogovorih v Neumu, ki so se začeli v petek, so se sešli vodje stranke bosanskih Hrvatov HDZ-ja BiH-a, bošnjaške Stranke demokratične akcije in več opozicijskih strank. Sodelovala pa sta tudi posebni ameriški veleposlanik za volilno reformo v BiH-u Matthew Palmer in diplomatka zunanje službe EU-ja Angelina Eichhorst, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Govorili so o različnih modelih sprememb volilnega zakona, da bi bil v skladu z razsodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in ustavnega sodišča BiH-a. Odpraviti je treba diskriminacijo državljanov na podlagi etnične pripadnosti ali kraja prebivališča ter zagotoviti legitimno zastopanje konstitutivnih narodov v organih oblasti.

Palmer je po zadnjem krogu pogovorov poudaril, da je pomembno, da so se politični voditelji sešli in odkrito govorili o težkih vprašanjih, ki ne bodo kar tako izginila. "Sprejetje ustreznega volilnega modela mora Hrvatom v BiH-u zagotoviti ustrezno zastopanost v vseh organih oblasti, institucije v Federaciji BiH-a pa morajo biti močne in funkcionalne," je poudaril.

Povedal je, da bodo EU in ZDA še naprej posredovali, vendar pa morajo rešitev najti domači politiki. Opozoril je, da gre za paket, v katerem ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse.

Tudi diplomatka EU-a je povedala, da so bili pogovori, čeprav niso dosegli končnega dogovora, dobri. Dosežen je bil napredek in najpomembneje je, da se bodo pogovori nadaljevali.

Nadaljevanje pogovorov in iskanja rešitve

Predsednik HDZ-ja BiH-a Dragan Čović verjame v določen napredek in v to, da je to dobra osnova. Po njegovih besedah bi lahko pogovore nadaljevali v prihodnjih od sedmih do desetih dneh in bi lahko našli rešitev za način izbire članov predsedstva države in članov parlamenta entitete Federacije BiH-a.

Izrazil je nasprotovanje zmanjšanju pristojnosti parlamenta federacije, kot predlaga bošnjaška stran. So pa mogoče spremembe načina izbiranja predsednika entitete in njegovih namestnikov.

Predsednik SDA-ja Bakir Izetbegović je dejal, da je vprašanje parlamenta tako rekoč rešeno, dogovor glede izbire članov predsedstva države pa je zelo blizu, navaja Hina.

V opozicijskih strankah so medtem enotni, da etnični element ne sme prevladati nad interesi BiH-a kot države.

Politične stranke iz entitete Republika Srbska na pogovorih ne sodelujejo, saj menijo, da je volilna reforma stvar dogovora med Hrvati in Bošnjaki. Nanaša se namreč predvsem na Federacijo BiH-a.

Splošne volitve v BiH-u so predvidene za november, pri čemer jih mora volilna komisija razpisati najpozneje do 5. maja. Če želijo, da bodo veljale rešitve, o katerih se bodo dogovorili, mora parlament BiH-a do takrat sprejeti spremembe volilnega zakona in tudi delno spremeniti ustavo.