Sodišče je v zgodovinski odločitvi pritrdilo nevladni organizaciji Urgenda, ki sta ji prikimali že dve nižji sodišči, a se je vlada premierja Marka Rutteja na obe razsodbi pritožila. Zdaj je odločitev dokončna.

"Konsenz v znanstvenih krogih in mednarodni skupnosti, da bodo morale razvite države zmanjšati svoje izpuste za 25 do 40 odstotkov do leta 2020, je izrednega pomena," navaja razsodba.

"Prizivno sodišče je pravilno presodilo, da ima nizozemska država pozitivno obveznost v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, da do leta 2020 doseže cilj znižanja izpustov toplogrednih plinov za najmanj 25 odstotkov glede na leto 1990," je sporočilo sodišče.

Nevladna organizacija Urgenda je tožbo na sodišče vložila aprila 2015 v imenu okoli 900 nizozemskih državljanov. Nizozemska je še posebej ranljiva pri podnebnih spremembah, saj tretjina države leži pod morsko ravnijo.

"Zgodovina je spisana," je na Twitterju zapisala Urgenda. Odločitev so razglasili za "zmago za planet". Pred sodiščem v Haagu se je ob razglasitvi sodbe zbralo nekaj deset aktivistov.

"Nizozemska vlada se mora takoj odzvati, ne smemo izgubljati časa," je dejala predstavnica nevladne okoljske organizacije Greenpeace Faiza Oulahsen. Pozvala je k zaprtju premogovnih elektrarn in zmanjšanju obsega živinoreje. "Ukrepi bodo morali biti zdaj drastični in vlada lahko za to krivi le sebe, saj razsodbe premier Rutte štiri leta ni jemal resno," je dodala.

Nizozemski parlament je leta 2018 predstavil ambiciozno novo podnebno zakonodajo, ki naj bi do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov znižal na skoraj nič. Hkrati pa se je vlada spopadala z velikimi protesti kmetov zaradi ločene zakonodaje, ki predvideva zmanjšanje izpustov zaradi rabe dušika.