"Velika stvar je, da so se pojavile nove politične opcije. Očitno so se državljani nasitili dualizma velikih strank HDZ in SDP. Celo regionalna stranka IDS je izgubila politični monopol v Istri," je za STA dejal kolumnist 24 sata Tomislav Klauški, ki je poudaril, da kandidati novih strank, predvsem Zmoremo! in Center, prinašajo novo energijo, novo retoriko in nov pogled na politiko. "Lahko, da gre za začetek novega trenda, vprašanje pa je, ali se bo trend obdržal v naslednjih treh letih, ko se na Hrvaškem ne obetajo nobene volitve," je dodal.

"Novi zagrebški župan Tomislav Tomašević je dobil več glasov, kot jih je kdaj koli prej na volitvah dobil pokojni dolgoletni župan Zagreba Milan Bandić. Nisem prepričan, da je bila pri tem odločilna ideološka usmeritev volivcev. Ljudje si želijo nove oblasti, ki ne bo skorumpirana in bo radikalno prekinila z Bandićevim načinom vodenja mesta," je prepričan politični komentator časnika Novi list Dražen Ciglenečki. Dodal je, da so pričakovanja Zagrebčanov velika, Zmoremo! pa ne bo dobilo nove priložnosti, če ne bo dobro upravljalo mesta.

HDZ dobil župane v približno 45 odstotkih mest

Sorodna novica Novi župan Zagreba je Tomislav Tomašević

HDZ je pričakovano znova relativni zmagovalec lokalnih volitev, saj je dobil župane v približno 45 odstotkih od 555 mest in občin ter v 15 od 20 županij. Hrvaški premier in predsednik HDZ-ja Andrej Plenković je v nedeljo razglasil "kolosalno zmago HDZ-ja", čeprav so volilni dosežki stranke približno enaki kot na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2017. Ko gre za štiri največja mesta, so izgubili Split, dobili pa Osijek. Obdržali so še nekaj večjih mest, kot sta Zadar in Velika Gorica, ter nazaj dobili nekaj županij.

Tudi SDP je dosegel približno enak izid kot pred štirimi leti, a vprašanje je, ali se bodo stabilizirali in si povrnili nekdanjo podporo volivcev. HDZ in SDP sta veliko težje dosegla volilni uspeh v tekmah z novimi političnimi akterji. Nista več največja medsebojna tekmeca, temveč se spopadata s pritiski novih strank, kot so Zmoremo!, Center in Domovinsko gibanje. "Domovinsko gibanje se je politično etabliralo skozi nedavne predsedniške in parlamentarne volitve, a tudi skozi nedeljske lokalne. Vstopili so v vrsto predstavniških teles v županijah, mestih in občinah. Na nacionalni ravni se veliko hitreje razvijajo kot Zmoremo!," je poudaril Ciglenečki.

Pristavil je, da je Zmoremo! bolj mišljeno kot politična platforma za Zagreb, čeprav so v nedeljo pokazali ambicije tudi na nacionalni ravni. Poleg župana Zagreba bodo imeli županjo v Pazinu v Istri. Vprašanje je, ali bo prišlo do širšega sodelovanja Zmoremo! in SDP-ja, potem ko bosta, po vsem sodeč, ti dve stranki sklenili povolilni dogovor za oblikovanje večine v zagrebški mestni skupščini.

Bodo lokalne volitve vplivale na politične odnose na nacionalni ravni?

Izidi lokalnih volitev so pokazali, da se je desnica nekoliko okrepila na nacionalni ravni, a ne gre za odločilno prednost, je bližje ravnovesju, še navaja Ciglenečki. Klauški meni, da se je politična tehtnica v nedeljo morda rahlo premaknila proti levi sredini političnega spektra, predvsem zaradi zmage zeleno-leve koalicije v največjem hrvaškem mestu.

Lokalne volitve bodo lahko vplivale tudi na politične odnose na nacionalni ravni. Vodilna vladna stranka HDZ je v varaždinski županiji in v Petrinji premagala kandidata svoje koalicijske partnerke, stranke reformistov, ki s svojim edinim saborskim poslancem zagotavlja vladno večino v parlamentu. "HDZ si je silno prizadeval, da bi premagal reformiste, ki naj bi zdaj podpirali vlado v saboru. Gre za politično absurdno situacijo, saj ne vidim, kakšno korist bi lahko imeli reformisti, če bi še najprej podpirali vlado," je menil Ciglenečki.

Tudi Klauški ocenjuje, da bi nedeljski zmagi HDZ-ja nad reformisti lahko vplivali na vladno večino, ki je sicer na robu stabilnosti, saj ima podporo 76 poslancev v 151 članskem parlamentu. Obenem pričakuje, da bodo HDZ in reformisti vendarle našli skupni jezik.