Evropski voditelji so ob vrhu Evropske politične skupnosti v Budimpešti izrazili pripravljenost na sodelovanje s prihodnjo ameriško administracijo Donalda Trumpa. Ob tem so poudarili potrebo enotnosti Evrope.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da ima EU veliko skupnega z ZDA in želi okrepiti čezatlantsko zavezništvo z Washingtonom na podlagi medsebojnega spoštovanja.

"Moramo biti gospodarji svoje usode, ne zaradi Donalda Trumpa ali Kamale Harris, ampak zaradi svojih otrok. Naša odgovornost je sprejemati odločitve, da ne bomo odvisni od nečesa, o čemer se odloča drugje," je ob prihodu na zasedanje EPS-ja v madžarskem glavnem mestu dejal Michel.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred začetkom srečanja poudarila, da je prihodnost Evrope v "naših rokah" in da mora EU ob svetovnih izzivih ohraniti enotnost.

Glede izida predsedniških volitev v ZDA pa je dejala, da se veseli sodelovanja z Donaldom Trumpom pri krepitvi čezatlantskih vezi in da bodo z njim sodelovali na dober način. "Zelo pomembno je, da z njim analiziramo, kaj so naši skupni interesi."

Evropa mora tudi prevzeti več odgovornosti, je prepričana von der Leyen, pri čemer je poudarila varnost in obrambo, pa tudi podporo Ukrajini. To so po njenem "vprašanja skupnega interesa z ZDA".

Macron: Evropa mora biti varnostno neodvisna od ZDA

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je mnenja, da mora Evropa pisati lastno zgodovino, "ne pa brati zgodovine, ki so jo napisali drugi", ter izrazil prepričanje, da ima to moč.

Evropa mora uveljaviti varnostno neodvisnost od ZDA in braniti svoje interese pred interesi geopolitičnih tekmecev, je še dejal Macron, pri čemer je pripomnil, da bo Donald Trump legitimno "branil interese Američanov".

Finski premier Petteri Orpo pa je dejal, da morajo evropske države jasno povedati ZDA, da bodo še naprej podpirale Ukrajino, dokler bo treba.

Orban: Vse več držav si želi mir, ne nadaljevanje vojne

Orban je izrazil prepričanje, da je vse več držav v skupini tistih, ki si želijo mir, ne pa nadaljevanje vojne. Z izvolitvijo Trumpa v ZDA pa se je ta tabor še okrepil, je dodal.
"Mi Evropejci smo šli v vojno, ne da bi razjasnili, kaj je zmaga [...] – in tu smo zdaj," je dejal Orban.

Kot je pojasnil, so imeli na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, razpravo o vojni v Ukrajini, a da niso dosegli kakšnega dogovora.

Ob tem je poudaril, da je mir šele drugi korak, prvi pa je prekinitev ognja, saj ta vzpostavi prostor za razpravo med vojskujočima se stranema.

Orban je medtem v kontekstu nekaterih izjav Trumpa, da namerava zelo hitro končati vojno v Ukrajini, poudaril, da si bo morala Evropa odgovoriti na vprašanje, kaj storiti v primeru, če ZDA ne bodo več pomagale Kijevu.

Prepričan je, da bi morala Evropa sprejeti odgovorno držo za zagotavljanje miru. "Ne moremo čakati na Američane, da nas bodo zaščitili," je pojasnil.

Zelenski, ki je imel ločeno novinarsko konferenco za gostiteljem, je izrazil ogorčenje nad mirovnim načrtom Orbana, da se najprej sklene premirje. "To je zelo nevarno za Ukrajince," je dejal. Prepričan je namreč, da bi to vodilo v zamrznjen konflikt. "Vsi si želimo končati to vojno, ampak mora biti pravičen konec," je še poudaril.

Glede morebitnega izostanka ameriške vojaške pomoči pa je Zelenski spomnil, da so trenutno v okviru sankcij zamrznjena ruska sredstva v vrednosti 300 milijard dolarjev, ki bi jih lahko porabil Kijev.

Zelenski: Poziv, naj popustimo Putinu, je nesprejemljiv

Zelenski je v govoru voditeljem okrcal tiste, ki so pritiskali nanj, naj popusti zahtevam ruskega predsednika Putina. "Nekateri izmed vas, ki ste prisotni, ste odločno priporočili, da Ukrajina popusti Putinu. To je nesprejemljivo za Ukrajino in samomorilno za vso Evropo," je dejal Zelenski.

Kot je še dejal Zelenski, se je koncept "mir skozi moč" izkazal za učinkovitega in je zdaj potreben. "Objemi s Putinom ne bodo pomagali. Nekateri voditelji ga objemajo že 20 let, stvari pa gredo le na slabše (...) Le pritisk ga lahko omeji," je izjavil ukrajinski predsednik, ki je znova pozval k dobavi orožja Kijevu.

"Ne branimo se pred ruskimi besedami, ampak pred ruskimi napadi. Zato potrebujemo dovolj orožja, ne pa podpore v pogovorih," je še dejal Zelenski, kot je na spletni strani objavilo ukrajinsko predsedstvo.

Kijev si po zmagi Trumpa na ameriških predsedniških volitvah prizadeva okrepiti pritisk na zaveznike za večjo podporo v boju proti ruski agresiji.

Številni evropski voditelji, tudi britanski premier Keir Starmer, nemški kancler Olaf Scholz in Macron, so večkrat zatrdili, da bodo Ukrajini stali ob strani še naprej. Zelenski jih bo na vrhu pozval, naj držijo obljubo.

Rutte napovedal sodelovanje s Trumpom

Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se je prav tako udeležil srečanja v Budimpešti, je povedal, da namerava sodelovati s Trumpom pri spoprijemanju z "nevarnimi novimi dogodki". "Čedalje bolj vidimo, da Severna Koreja, Iran, Kitajska in seveda Rusija sodelujejo, delajo skupaj proti Ukrajini," je izjavil.

Vodja Nata je še povedal, da zaradi Trumpove zmage pričakuje nove razprave o višini vojaških izdatkov članic zavezništva. Novoizvoljeni predsednik ZDA ima popolnoma prav, da poraba dveh odstotkov bruto domačega proizvoda ne bo dosegla ciljev obrambnih zmogljivosti, je dejal nekdanji nizozemski premier.

Razprava brez uradnih odločitev

Glede zasedanja EPS-ja je Orban še ocenil, da so bile teme zelo kompleksne in da niso sprejeli nobenih uradnih odločitev, saj je šlo le za razpravo. Forum je kot prostor prostih izmenjav mnenj tudi o bolj nevarnih temah pohvalil albanski premier Edi Rama, čigar država bo gostila prihodnji vrh EPS-ja.

Rama pa se je v zanj značilnem slogu pošalil tudi na račun gostitelja. "Naj rečem, da je bilo zelo posebno videti celo Evropo zbrano v hlevu črne ovce Viktorja, ki je naredil ta dan zelo poseben," je dejal o Orbanu, ki je redno v konfliktu z Brusljem.

V Budimpešti so se sešli voditelji 47 držav članic EPS-ja. V tej platformi, namenjeni neformalni izmenjavi mnenj, poleg vseh članic EU-ja med drugim sodelujejo še Združeno kraljestvo, Švica, zahodnobalkanske države, Azerbajdžan, Armenija in Turčija, pa tudi Moldavija, Gruzija in Ukrajina.