Predsednik republike Borut Pahor je mnenja, da ne gre podcenjevati razmer na območju Zahodnega Balkana in da je treba dovolj zgodaj opaziti in nasloviti določene skrb vzbujajoče procese v regiji. V razpravi na Münchenski varnostni konferenci je poudaril pomen hitrejšega širitvenega procesa EU-ja, saj je Zahodni Balkan za EU prvovrstno geopolitično vprašanje. Dejal je, da je odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu en – Evropska unija, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Po mnenju slovenskega predsednika gre ta čas v regiji opaziti tri večje problemske sklope: situacijo v Bosni in Hercegovini, stagnacijo v dialogu Beograd-Priština in bolgarsko blokado Severne Makedonije pri pogajanjih za članstvo v EU-ju. Pobudi Odprti Balkan, ki so jo zagnale Srbija, Albanija in Severna Makedonija, bi se po njegovi oceni lahko pridružile tudi druge države regije. Pahor pobudo podpira, saj v njej vidi možnost za dodatno povezovanje, a ta ni in ne sme biti alternativa EU-ju, je poudaril.

V razpravi je bil poudarjen tudi pomen sprave, h kateri ves čas poziva slovenski predsednik.
Na okrogli mizi so sodelovali predsednica Kosova Vjosa Osmani, posebni predstavnik EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak, zunanja ministrica BiH-a Bisera Turković, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt in zunanji minister Hrvaške Gordan Grlić Radman.

Pahor se je v Münchnu sestal tudi z ameriško senatorko slovenskih korenin Amy Klobuchar. Dogovorila sta se, da bo senatorka slavnostna govornica ob letošnjem dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva, s katerim bo zaznamovana tudi 30-letnica vzpostavitve diplomatskih odnosov.

Logar: Ključno je razrešiti vprašanja, ki izhajajo iz preteklosti

Zunanji minister Anže Logar je v Münchnu prav tako sodeloval v razpravi o prihodnjih odnosih in povezovanju Zahodnega Balkana in EU-ja. Poudaril je, da ne smemo spregledati strateškega pomena tega odnosa, tako za EU kot za države v regiji. Pri tem je ključno čim prej razrešiti vprašanja, ki izhajajo iz preteklosti, a ovirajo učinkovitejše in ambiciozno sodelovanje v prihodnje, vključno s procesom širitve Unije, so njegove besede povzeli na zunanjem ministrstvu v sporočilu za javnost.

Sicer pa so münchensko varnostno konferenco zaznamovale razprave o zaostrenih varnostnih razmerah v Ukrajini in okoli nje. Najvišji predstavniki držav in mednarodnih organizacij so bili enotni v podpori suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter v obsodbi ravnanja Rusije, ki ogroža ukrajinsko, evropsko in mednarodno varnost, so navedli na ministrstvu.

Sorodna novica Pahor o ukrajinski krizi: "Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum."

Tematske razprave so obsegale tudi vrsto drugih svetovnih izzivov. V razpravi o izzivih, s katerimi se v digitalni dobi spopadajo demokracija in človekove pravice, je Logar poudaril, da mora biti tudi digitalna družba demokratična in varna, utemeljena na vladavini prava in človekovih pravicah. Spomnil je na evropski akt o digitalnih storitvah in poudaril, da mora hiter razvoj na področju umetne inteligence ostati odgovoren in osredotočen na človeka in človekove pravice, tako glede pravice do zasebnosti in zaščite podatkov kot tudi sovražnega govora, dezinformacij in kibernetskega kriminala.

Logar se je ob robu dogodka srečal še z vrsto tujih državnikov. Na ministrstvu so med drugim poudarili srečanja z zunanjimi ministri oz. ministricami Islandije, Mongolije, Jordanije in Somalije. Z indijskim zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem je Logar govoril o konkretnih bilateralnih projektih pred prihajajočim obiskom v Indiji. Z zunanjim ministrom Gruzije Davidom Zalkalianijem pa sta razpravljala predvsem o skrb vzbujajočih razmerah v in okoli Ukrajine. Logar je ob tem ponovno zagotovil polno podporo Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije, še navaja zunanje ministrstvo.

Tonin: Zaveznice bomo Ukrajini pomagale, da bo zdržala ta pritisk

Minister za obrambo Matej Tonin se je ob koncu münchenske varnostne konference prav tako dotaknil ukrajinskega vprašanja in poudaril, da se bo v prihodnjih dneh pokazalo, ali se bodo incidenti razvili v rusko invazijo. "Pomembno je poudariti, da sta EU in Nato veliko bolje pripravljena kot leta 2014 ob napadu na Krim, smo enotni in odločeni, da se spopademo z izzivi, ki jih prinaša ruska agresija," so njegove besede povzeli v sporočilu za javnost na obrambnem ministrstvu.

Več agresije pomeni več zavezniških vojakov na vzhodnih mejah zavezništva. "Slovenski vojaki so prisotni na misiji v Latviji prav zaradi dogodkov leta 2014 na Krimu in tudi zdaj bo zveza Nato okrepila prisotnost na vzhodnih mejah," je poudaril Tonin. Da rusko stopnjevanje napetosti v Ukrajini in okoli nje pomeni veliko gospodarsko škodo za Ukrajino, je bilo poudarjeno tako na zasedanju obrambnih ministrov severnoatlantskega zavezništva Nato v Bruslju kot tudi na konferenci v Münchnu. "Zaveznice bomo Ukrajini pomagale, da bo zdržala ta pritisk," je zatrdil Tonin. Slovenija bo pomagala z materialno pomočjo, je še napovedal.

Tonin je dogodka izkoristil tudi za številna dvostranska srečanja. Ob robu zasedanja Nata je govoril z nemško ministrico za obrambo Christine Lambrecht, s katero sta poudarila dobro dosedanje sodelovanje med oboroženimi silami obeh držav, zlasti na mednarodnih misijah. V Münchnu pa je govoril s parlamentarno državno sekretarko na nemškem obrambnem ministrstvu Siemtje Möller, s katero sta podrobneje pregledala možnosti za nadgradnjo dosedanjega sodelovanja.