V Cerkvi je razširjena praksa dajanja daril, ki pa je bila v preteklih letih vir številnih koruptivnih škandalov. Ameriški škof Michael J. Bransfield je kolegom iz duhovščine – tudi dvema vatikanskima kardinaloma – razdelil 140.000 ameriških dolarjev, denar pa si je povrnil s sredstvi lokalne cerkve v Zahodni Virginiji. Deset let trajajoči škandal se je razkril leta 2019, ko so Bransfielda poleg finančnih goljufij obtožili tudi spolnega nadlegovanja.

Omenjena kardinala sta se izrekla za nedolžna – eden naj bi sredstva vrnil, drugi pa jih razdelil v dobrodelne namene.

Lani je vatikansko poročilo ugotovilo, da je nekdanji ameriški kardinal Theodore McCarrick redno dajal gotovinska darila kolegom duhovnikom, tudi zaposlenim v Vatikanu. Leta 2019 so ga sicer izključili iz duhovništva, saj je notranja preiskava ugotovila, da je kriv spolne zlorabe mladoletnikov in zlorabe moči.

Nadzor in transparentnost višjih uradnikov

Sorodna novica Papež Frančišek zahteva strožji nadzor nad vatikanskimi financami

Papežev odlok hkrati uvaja večjo preglednost poslovanja vatikanskih višjih uradnikov, med katerimi so tudi kardinali. Ti morajo vatikanskim oblastem takoj javiti, če so se znašli v finančni preiskavi. Prepoveduje jim uporabo davčnih oaz in posedovanje nepremičnin, kupljenih z nezakonito pridobljenimi sredstvi. Nadzor nad delovanjem višjih uradnikov bo pridobila vatikanska finančna oblast.

Višji uradniki oz. menedžerji bodo morali v pisni izjavi objaviti, da nimajo deležev, niti prek tretje osebe, v podjetjih z "visokim tveganjem" za pranje denarja. Prav tako ne smejo biti deležniki v podjetjih, ki so "v nasprotju z družbeno doktrino Cerkve". Po pisanju Reutersa je sporna denimo farmacevtska industrija ali podjetja, ki hudo škodujejo okolju.

Papeževe reforme

Papež je po sprejemu odloka dejal, da se mora osebje držati "mednarodno sprejetih predpisov in najboljših praks", ki zahtevajo transparentnost zaposlenih s ključnimi vlogami. S tem naj bi se bojevali proti "navzkrižjem interesov, pokroviteljskim praksam in korupciji na splošno".

Decembra je papež izdal odlok, s katerim je poostril nadzor nad dobrodelnimi skladi in nad vatikanskim državnim sekretariatom. Gre za najpomembnejši del vatikanske administracije, ki je bil vpleten v škandal glede nakupa elitne nepremičnine v Londonu. Maja lani pa je Frančišek sprejel papeški zakon, v katerem je zaostril pravila za vatikanska javna naročila.