Ena najbogatejših italijanskih družin ima koncesijo za avtocesto A10, kjer je stal porušeni viadukt. Najbolj neposreden v obtožbah je bil minister za delo Luigi di Maio iz vladajočega Gibanja petih zvezd, ki je zagrozil s preklicem koncesije in globo.

"Če ne vlagaš v vzdrževanje avtocest in te zanima le dobiček delničarjev, se mostovi pač podirajo. Italijanska vlada prvič ni prejela denarja od družine Benetton. Pregledali bomo pogodbe. Pripravljeni smo tudi preklicati koncesijo in izreči 150 milijonov evrov globe," je dejal Maio.

Uradni vzrok zrušenja avtocestnega viadukta še ni znan. Že na dan nesreče se je poleglo ugibanje, da bi bilo krivo neurje. Kot je za Dnevnik povedal dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec, se pri stroki utrjuje prepričanje, da so za včerajšnjo nesrečo krivi kabli iz prednapetega betona, na katerih je viselo cestišče. Prvi jih je uvedel prav avtor viadukta, inženir Morandi, vendar stroka meni, da gre za preživeto tehnologijo, saj se armirani beton slabo obnese pri nateznih obremenitvah. Po besedah Petrovca so nameravali te kable zamenjati letos jeseni.

Po zadnjih podatkih je v zrušenju avtocestnega viadukta umrlo najmanj 39 ljudi, med njimi trije otroci. Ranjenih je 16, od tega jih je 12 v kritičnem stanju.

Italijanski premier Giuseppe Conte je v Genovi razglasil izredne razmere zaradi zrušenja viadukta. To naj bi trajalo naslednjih 12 mesecev, vlada v Rimu pa je za odpravo posledic nesreče že namenila prvih pet milijonov evrov.

Italijanski premier Giuseppe Conte je napovedal temeljit pregled infrastrukture v državi, notranji minister Matteo Salvini pa je del odgovornosti za nesrečo pripisal tudi EU-ju.

"Nadzor bomo zelo poostrili, da tovrstne tragedije ne bodo več mogoče," je Conte zapisal na družbenem omrežju Facebook. "Kar se je zgodilo v Genovi, ni le globoka rana za mesto, ampak tudi za Ligurijo in celotno Italijo," je zapisal Conte in obljubil temeljito preiskavo, zakaj se je v torek zrušil viadukt.

Minister za promet Danilo Toninelli je zagrozil z visokimi kaznimi za odgovorne, tudi do 150 milijonov evrov, poroča Reuters. Ob tem je pozval k odstopu vodstva družbe Autostrade per l'Italia, češ da družba ni izpolnila svojih obveznosti, ki izhajajo iz koncesije za upravljanje te infrastrukture, med drugim tudi mostu Morandi, ki se je porušil. Autostrade per l'Italia je sicer podjetje v okviru skupine Atlantia.

"Svojemu ministrstvu sem naložil, naj začne postopke za uveljavitev pogodbe in ukinitev koncesije za ti podjetji in zahteva precejšnje kazni, ki lahko na podlagi določil pogodbe dosežejo 150 milijonov evrov," je dejal minister.

Podjetje Autostrade per l'Italia po Toninellijevih besedah služi "milijarde", vendar pa plačuje davke "zgolj nekaj milijonov". "Za nameček pa še ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del na mostovih in avtocestah," je poudaril minister in dodal, da gre za "hude nepravilnosti", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V podjetju so v torek potrdili, da so se na zrušenem viaduktu začela vzdrževalna dela, vendar pa niso ocenjevali, da bi se most lahko zrušil.

Očitki tudi EU-ju
Notranji minister Matteo Salvini je odgovornost za nesrečo pripisal tudi Evropski uniji in njenim zahtevam po proračunskih omejitvah. Napovedal je prenovo infrastrukture in zatrdil, da pri zagotavljanju varnosti ne bodo gledali na stroške.

Po njegovih besedah stroški za varnost na cestah, pri delu in v šolah, "na katerih se ves čas rušijo strehe", ne morejo biti odvisni od privolitve EU-ja, je poudaril vodja evroskeptične desničarske Lige.

V Evropski komisiji so zavrnili kritike, da ima Italija težave pri obnavljanju infrastrukture zaradi strogih pravil EU-ja glede proračunskega primanjkljaja.

Italija je v obdobju 2014 do 2020 upravičena do 2,5 milijarde evrov iz evropskega investicijskega in strukturnega sklada za investicije v projekte izgradnje cestne ali železniške infrastrukture.

Poleg tega je komisija aprila odobrila investicijske načrte za italijanske avtoceste v vrednosti 8,5 milijarde evrov, tudi na območju Genove, je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Italija ima povsem proste roke pri določanju prioritet pri uporabi javnih sredstev. EU je pravzaprav v zadnjih priporočilih, ki so bila objavljena letos, še spodbujala k vlaganjem v infrastrukturo v Italiji, je še poudaril predstavnik komisije.

Viadukt že predmet razprav
Okoli 200 metrov viadukta se je v torek opoldne v neurju zrušilo približno 45 metrov globoko na naseljeno območje. Med drugim so pod viaduktom stanovanjski bloki, nakupovalna središča, skladišča in železniški tiri. Del viadukta se je zrušil na skladišče občinskega komunalnega podjetja, del pa v potok Polcevera. Preventivno so okoliške stavbe izpraznili. Avtocesto A10, ki povezuje italijansko riviero in jug Francije, so zaprli v obe smeri.

Viadukt so odprli 4. septembra 1967. Dolg je bil 1.182 metrov, visok 45 metrov, naslanjal pa se je na tri betonske stebre, ki so visoki 90 metrov. Najdaljši razpon med dvema stebroma je 210 metrov. Vse od njegovega odprtja pred petimi desetletji je bil viadukt predmet razprav, tudi zato, ker je bil speljan nad gosto poseljenim predelom Genove. V zadnjih letih so ga temeljito prenovili. Leta 2016 naj bi obnovili tudi porušeni del.