"Ukrepajmo skupaj za družbeno in okoljsko pravičnost" je geslo letošnjega dneva boja proti revščini.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da se med ekonomsko ogroženimi pojavljajo nekatere skupine, ki so se prej preživljale s svojim delom, zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa pa ne smejo delati in počasi drsijo v revščino. Ukrepi odločevalcev morajo biti zato po njegovem mnenju usmerjeni v zaščito delovnih mest. "Tistim, ki zaradi razmer ne morejo opravljati svojega dela, mora država prisluhniti in pomagati," je pozval.
Več stisk med otroki v Sloveniji
Zveza prijateljev mladine Slovenije ob tem opaža, da so med epidemijo otroci še bolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti ter nasilju v družini, zato so pozvali državo k dodatni zaščiti najbolj ranljivih skupin otrok.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer zagotavlja, da na izzive zaradi virusa vseskozi odgovarjajo s številnimi ukrepi. Da so do zdaj, recimo, ohranili skoraj 300.000 delovnih mest, z enkratnim solidarnostnim dodatkom pa pomagali 300.000 upokojencem in skoraj 50.000 upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Zaskrbljeni so tudi v Združenih narodih
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je poudaril, da pandemija za najrevnejše pomeni dvojno krizo, saj so bolj izpostavljeni okužbi, dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev pa je slabši. Na svetu v absolutni revščini, torej z največ 1,9 dolarja na dan, po navedbah ZN-a živi 736 milijonov ljudi. V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine vsak osmi prebivalec.
Pomoč s hrano stotim milijonom ljudi
Svetovni program za hrano pri ZN-u, ki je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za mir, je lani zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah. Z njegovim izvršnim direktorjem Davidom Beasleyjem se je danes po telefonu pogovarjal slovenski predsednik Borut Pahor.
Iz predsednikovega urada so sporočili, da je Pahor Beasleyju v imenu Slovenije čestital za Nobelovo nagrado za mir in mu dejal, da največje mednarodno priznanje kaže na to, kako pomembno vlogo igra boj proti lakoti pri ohranjanju miru in varnosti. Pahor letošnje izbire Nobelovega odbora ne razume le kot priznanje za minulo delo, temveč še bolj kot opozorilo o pomenu prizadevanj WFP-ja v neposredni prihodnosti zaradi posledic svetovne pandemije covida-19.
Pahor Beasleyja povabil v Slovenijo
Izvršni direktor Beasley se je s to oceno zelo strinjal in dodal, da socialnih posledic covida-19 ne bo čutil samo nerazviti del sveta, ampak tudi razviti del, ter da se mora mednarodna skupnost v prihodnjih dveh letih glede tega dobro pripraviti.
Ob tej priložnosti je Pahor Davida Beasleyja tudi povabil na obisk v Slovenijo. Kot so spomnili v uradu predsednika, se Slovenija vključuje v mednarodna prizadevanja za odpravo revščine in zagotavljanje prehranske varnosti in je v zadnjih šestih letih podvojila finančna sredstva v ta namen. Zaradi pandemije covida-19 je po svetu revnih in lačnih veliko več ljudi, zato je Slovenija povečala svojo humanitarno pomoč, med drugim tudi prek WFP-ja. Ta spada med največje in najučinkovitejše humanitarne organizacije in Slovenija bo njegovo delo še naprej podpirala, so zatrdili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje