V Potočare blizu Srebrenice je po ocenah oblasti prispelo med 30.000 in 40.000 ljudi. Med žrtvami, ki so jih pokopali danes, so tudi štirje najstniki, ki so bili stari 16 in 17 let. Najmlajša žrtev, ki so jo pokopali, je bila stara 16 let, najstarejša pa je Šahin Halilović, ki je bil rojen leta 1924. Med pokopanimi je tudi 20-letna nosečnica Remzija Dudić, ki so jo ubili skupaj s soprogom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Hajra Alić je povedala, da so danes pokopali samo eno kost njenega sina Muhameda, ki je bil najstnik, saj je to edini njegov posmrtni ostanek, ki so ga doslej našli. "Njegov grob in nagrobnik morata biti označena, tako da vsaj vem, kje je ta ena kost," je dejala po poročanju portala Balkan Insight.

V spominskem centru v Potočarih so tako doslej pokopali 6.610 žrtev genocida, ki so jih identificirali, še okoli 500 identificiranih trupel pa so pokopali na drugih pokopališčih.

Inzko: Potreben zakon o zanikanju genocida
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je spomnil, da je BiH kljub razlikam še vedno sposobna živeti skupaj. Zaradi spomina na vojno, nacionalizma in neodgovorne retorike je bila sicer nekaj časa zatrta, a je znova prišla na dan, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili iz Inzkovega urada. Že pred tem je Inzko za bosansko-hercegovski portal klix.ba za globoko nečloveškega označil zanikanje genocida in poudaril, da se bodo morali politiki v BiH-u po jesenskih volitvah lotiti zakona o zanikanju genocida.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki se je prav tako udeležila slovesnosti, je poudarila, da bo terjala pravico za žrtve vseh zločinov, zagrešenih med vojnami na Balkanu. Izpostavila je tudi, da bi morale evropske države nuditi večjo podporo državljanskim pobudam za spravo in vplivati na politike ter druge javne osebnosti v Srbiji in BiH-u, da bi te prenehale zanikati preteklost in začele graditi bolj vključujoče izobraževanje in družbo.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn sta v skupnem sporočilu izpostavila, da nas spominska slovesnost opominja na enega izmed najtemnejših trenutkov moderne evropske zgodovine in na našo obvezo, da se tak zločin nikoli več ne ponovi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v sporočilu izrazil solidarnost ZDA s svojci žrtev genocida in vse v BiH-u pozval, naj si skupaj prizadevajo za premostitve delitev iz preteklosti in krepitev svoje države. Predsednik Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča Theodor Meron pa je pozval k "širjenju plamena resnice".

Brez predstavnikov Srbije
Na slovesnosti ni bilo predstavnikov Srbije. Spomnimo, leta 2015 so udeleženci slovesnosti takratnega srbskega premierja Aleksandra Vučića obmetavali s kamenjem. Tokrat je vse potekalo mirno.

Tako kot vsako leto so se dan pred obletnico v Beogradu v torek zvečer zbrale Ženske v črnem, ki so se žrtev genocida spomnile na zborovanju pod naslovom "Srebrenica 8.372". Na Trgu republike v središču mesta so nosile dolg črn trak in napise Odgovornost, Solidarnost in Srebrenica ter prebrale imena žrtev genocida.

Vodja te srbske mirovne skupine Staša Zajović je izpostavila, da srbska sodišča pokola v Srebrenici ne priznavajo kot genocida, tako kot srbska država in družba še vedno zanikajo, da je bil tam zagrešen genocid kljub sodbam mednarodnih sodišč. Izpostavila je "nujnost spoštovanja dejstev, ki so jih ugotovila mednarodna sodišča, da bi priznali dostojanstvo in trpljenje žrtev", kot tudi, da žrtvam genocida v Srebrenici zgradijo spomenik v Srbiji, poroča Balkan Insight.

Več kot 8.000 ljudi ubitih v nekaj dneh
Sile bosanskih Srbov so med vojno v BiH-u samo v nekaj dneh po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke 11. julija 1995 ubile več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Brez nasprotovanja nizozemskih modrih čelad ZN-a, ki so varovale to zaščiteno območje, so okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH-a.

Posmrtne ostanke žrtev genocida so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo.

Haaško sodišče pokol označilo za genocid
Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 označilo Meddržavno sodišče v Haagu. Najbolj odgovorna za genocid, takratni predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in poveljnik bosanskih Srbov, general Ratko Mladić, sta bila na haaškem sodišču obsojena na 40 let zapora oziroma dosmrtni zapor. V obeh primerih še poteka pritožbeni postopek.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je lani končalo z delom, in domača sodišča so sicer doslej obsodila 45 ljudi na 699 let zapora in tri dosmrtne zaporne kazni zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in drugih zločinov proti Bošnjakom v Srebrenici julija 1995.