"Odločila sem se, da spet odpremo preiskavo," je danes napovedala namestnica vodje javnega tožilstva Eva-Marie Persson. Ob tem je dejala, da bi morali opraviti nov pogovor z Assangeem, ki je zdaj v zaporu v Veliki Britaniji. Njegovo izročitev bodo zahtevali, če bo švedsko sodišče našlo osnovo, da ga v odsotnosti pridržijo. "Assange je bil aretiran v Veliki Britaniji, tako da so pogoji za zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga znova izpolnjeni, kar pa ni veljalo pred 11. aprilom," je še povedala tožilka.
Odvetnica domnevne žrtve: Vsi smo enaki pred zakonom
Odvetnica domnevne žrtve Elisabeth Massi Fritz je v odzivu poudarila, da je današnja odločitev tožilstva "zelo pomemben signal, da smo vsi enaki pred zakonom". "Nihče ni nad zakonom, tudi če ti je ime Julian Assange," je poudarila. Njena klientka je zelo hvaležna in upa, da bo dobila zadoščenje, je še povedala.
Ko je švedsko tožilstvo pred dvema letoma končalo preiskavo, so kot razlog navedli to, da ne morejo nadaljevati primera, dokler je Assange na ekvadorskem veleposlaništvu. Kot smo poročali, so britanske oblasti v začetku aprila ustanovitelja Wikileaksa prijele na omenjenem veleposlaništvu v Londonu, pretekli teden pa je bil obsojen na 50 tednov zapora zaradi kršitve pogojnega izpusta.
Assangeev odvetnik: Odločitev je sramotna
Na potezo švedskega tožilstva se je že odzval Assangeev švedski odvetnik Per E. Samuelson, ki je dejal, da je nad odločitvijo o ponovnem odprtju primera o domnevnem posilstvu presenečen. Označil jo je za "sramotno." Hkrati je zatrdil, da je Assange pripravljen pomagati pri preiskavi, njegov največji strah pa je, da bi ga izročili ZDA.
Medtem so iz Wikileaksa sporočil, da bo ponovno odprtje primera obtožbe posilstva Assangeu omogočilo, da opere svoje ime. "Odkar je bil Julian Assange 11. aprila prijet, se je na Švedsko izvajal pritisk, naj ponovno odprejo primer, hkrati pa je bil glede tega vedno prisoten političen pritisk," je v izjavi zapisal odgovorni urednik Kristinn Hrafnsson. "Odprtje primera bo dalo Julianu možnost, da opere svoje ime."
Londonsko sodišče je Assangea pred dnevi obsodilo na 50 tednov zapora zaradi kršitve pogojnega izpusta pred sedmimi leti, ko je poiskal zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu.
Sedem let na veleposlaništvu
Kot je znano, se je Avstralec na ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji leta 2012 zatekel zaradi tega, da bi se izognil izročitvi Švedski, ki ga je preiskovala zaradi obtožb posilstva. 47-letnika posilstva obtožuje ženska, ki se je z njim srečala avgusta leta 2010 na konferenci Wikileaksa v Stockholmu. Obtožuje ga spolnega odnosa, med katerim je spala, poleg tega pa ni uporabljal zaščite. Pred tem naj bi sicer večkrat zavrnila nezaščiten spolni odnos. Assange trdi, da je privolila v spolni odnos in v to, da ne uporabita zaščite. Zaradi spolnega napada so ga sicer preiskovali v še enem primeru, a je ta leta 2015 zastaral.
Medtem pa britansko sodišče obravnava tudi ameriško zahtevo za izročitev. V ZDA so ga obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije.
Američani bodo preiskali Assangeovo sobo na ekvadorskem veleposlaništvu
Medtem pa je ekvadorsko tožilstvo po poročanju španskega časnika El Pais ameriškim oblastem odobrilo preiskavo sobe na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, v kateri je sedem let bival Assange. ZDA bodo predali tudi njegove dokumente, mobilne telefone, računalnike in nosilce podatkov. Assangeovo sobo naj bi preiskali 20. maja, o odločitvi pa so že obvestili tudi njegovega ekvadorskega odvetnika Carlosa Povedo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje